Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Pisa

Index Pisa

Brez opisa.

149 odnosi: Aleksandrija, Aleksej I. Komnen, Alfonz VI. Kastiljski, Almoravidi, Amalfi, Ancona, Andrea Pisano, Antična Kartagina, Antibes, Antiohija, Arno (reka), Avguštinci, Balearski otoki, Barcelona, Bazilika (zgradba), Bernard iz Clairvauxa, Bitka pri Lepantu (1571), Bizantinsko cesarstvo, Botanični vrt, Brindisi, Cagliari, Camposanto Monumentale, Carlo Rubbia, Cosimo I. Medičejski, Cremona, Dante Alighieri, Deziderij Langobardski, Donatello, El Cid, Eneida, Enrico Fermi, Etruščani, Francija, Fréjus, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gaeta, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Galileo Galilei, Genova, Giorgio Vasari, Giovanni Pisano, Grki, Gvelfi in gibelini, Henrik IV. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Hyères, Italija, Jafa, ..., Jeruzalem, Kairo, Kalabrija, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Konstantinopel, Korzika, Kozmatsko delo, Kraljevina Italija, Kraljevina Sicilija, Križni hodnik, Krstilnica v Pisi, Languedoc, Latakija, Levant, Liguri, Ligursko morje, Lorenzo Medičejski Veličastni, Lucca, Majorka, Manuel I. Komnen, Marseille, Masaccio, Mavri, Medičejci, Messina, Mesto, Montpellier, Municipij, Nadškofija, Napoleon Bonaparte, Neapelj, Nekropola, Nicola Pisano, Odoaker, Orazio Gentileschi, Ostia Antica, Ostrogotsko kraljestvo, Oton I. Veliki, Oton IV. Nemški, Palermo, Papež Celestin III., Papež Gregor I., Papež Gregor IX., Papež Gregor VII., Papež Inocenc II., Papež Inocenc III., Papež Pashal II., Papež Urban II., Pelazgi, Pelops, Piazza dei Cavalieri, Pisa, Pilos, Pisa (pokrajina), Pisanski koncil, Poševni stolp v Pisi, Pomorske republike, Potres, Protipapež Anaklet II., Provansa, Prva križarska vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Pulj, Razpelo, Rim, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Rogerij I. Sicilski, Rogerij II. Sicilski, Romanska arhitektura, Rona, Salerno, Santiago de Compostela, Santo Stefano dei Cavalieri, Pisa, Saraceni, Sardinija, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Simone Martini, Sirakuze, Split, Stolnični trg, Pisa, Stolnica v Pisi, Strabon, Sveta dežela, Tir, Libanon, Tirensko morje, Toskana, Tripoli, Troja, Valencija, Vergilij, Via Francigena, Vikingi, Villanovska kultura, Zadar, Zahodni razkol, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zvonik. Razširi indeks (99 več) »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Pisa in Aleksandrija · Poglej več »

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Novo!!: Pisa in Aleksej I. Komnen · Poglej več »

Alfonz VI. Kastiljski

Alfonz VI.

Novo!!: Pisa in Alfonz VI. Kastiljski · Poglej več »

Almoravidi

Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.

Novo!!: Pisa in Almoravidi · Poglej več »

Amalfi

Amalfi je obmorsko mesto v Italiji, ki leži na obali Salernskega zaliva.

Novo!!: Pisa in Amalfi · Poglej več »

Ancona

Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).

Novo!!: Pisa in Ancona · Poglej več »

Andrea Pisano

Andrea Pisano (Pontedera 1290 – 1348 Orvieto) znan tudi kot Andrea da Pontedera, je bil italijanski kipar in arhitekt.

Novo!!: Pisa in Andrea Pisano · Poglej več »

Antična Kartagina

Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.

Novo!!: Pisa in Antična Kartagina · Poglej več »

Antibes

Antibes (uradno Antibes Juan les pins, okcitansko/provansalsko Antíbol) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala, ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Pisa in Antibes · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Novo!!: Pisa in Antiohija · Poglej več »

Arno (reka)

Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.

Novo!!: Pisa in Arno (reka) · Poglej več »

Avguštinci

Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.

Novo!!: Pisa in Avguštinci · Poglej več »

Balearski otoki

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.

Novo!!: Pisa in Balearski otoki · Poglej več »

Barcelona

Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Novo!!: Pisa in Barcelona · Poglej več »

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Novo!!: Pisa in Bazilika (zgradba) · Poglej več »

Bernard iz Clairvauxa

Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.

Novo!!: Pisa in Bernard iz Clairvauxa · Poglej več »

Bitka pri Lepantu (1571)

Bitka pri Lepantu je bila tretja pomorska bitka pri Lepantu; potekala je 7. oktobra 1571 med združeno krščansko floto več držav in Osmanskim cesarstvom.

Novo!!: Pisa in Bitka pri Lepantu (1571) · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Pisa in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Botanični vrt

Curitibi, Brazilija Šrilanki Sežani Botanični vrt je ustanova (večinoma park ali rastlinjak), kjer so v študijske namene posajene različne rastline.

Novo!!: Pisa in Botanični vrt · Poglej več »

Brindisi

Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.

Novo!!: Pisa in Brindisi · Poglej več »

Cagliari

Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.

Novo!!: Pisa in Cagliari · Poglej več »

Camposanto Monumentale

Campo Santo, znan tudi kot Camposanto Monumentale ('monumentalno pokopališče') ali Camposanto Vecchio ('staro pokopališče'), je zgodovinska zgradba na severnem robu stolničnega trga v Pisi v Italiji.

Novo!!: Pisa in Camposanto Monumentale · Poglej več »

Carlo Rubbia

Carlo Rubbia, italijanski fizik, * 1934, Gorica, Furlanija - Julijska krajina, Italija.

Novo!!: Pisa in Carlo Rubbia · Poglej več »

Cosimo I. Medičejski

Cosimo I. Medičejski, nadvojvoda Toskanski, * 12. junij 1519, Firence, † 21. april 1574, Firence.

Novo!!: Pisa in Cosimo I. Medičejski · Poglej več »

Cremona

Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.

Novo!!: Pisa in Cremona · Poglej več »

Dante Alighieri

Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.

Novo!!: Pisa in Dante Alighieri · Poglej več »

Deziderij Langobardski

Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.

Novo!!: Pisa in Deziderij Langobardski · Poglej več »

Donatello

Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.

Novo!!: Pisa in Donatello · Poglej več »

El Cid

Rodrigo Díaz de Vivar je bil rojen v majhnem mestu Vivar del Cid blizu Burgosa med letoma 1043 in 1047, umrl pa je 10.

Novo!!: Pisa in El Cid · Poglej več »

Eneida

Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.

Novo!!: Pisa in Eneida · Poglej več »

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Novo!!: Pisa in Enrico Fermi · Poglej več »

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Novo!!: Pisa in Etruščani · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Pisa in Francija · Poglej več »

Fréjus

Fréjus (okcitansko/provansalsko Frejús/Frejus), je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Novo!!: Pisa in Fréjus · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Novo!!: Pisa in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Novo!!: Pisa in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »

Gaeta

Gaeta je mesto z okoli 20.000 prebivalci v Italiji ob istoimenskem zalivu Tirenskega morja.

Novo!!: Pisa in Gaeta · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Pisa in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Novo!!: Pisa in Galci · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Pisa in Galileo Galilei · Poglej več »

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Novo!!: Pisa in Genova · Poglej več »

Giorgio Vasari

Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.

Novo!!: Pisa in Giorgio Vasari · Poglej več »

Giovanni Pisano

Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.

Novo!!: Pisa in Giovanni Pisano · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Pisa in Grki · Poglej več »

Gvelfi in gibelini

Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.

Novo!!: Pisa in Gvelfi in gibelini · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Pisa in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VI.

Novo!!: Pisa in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »

Hyères

Hyères (okcitansko/provansalsko Ieras / Iero), tudi Hyères-les-Palmiers, je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Novo!!: Pisa in Hyères · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Pisa in Italija · Poglej več »

Jafa

Moderni Jafo Jafa, (hebrejsko יָפוֹ‎, Jafo) je starodavno sredozemsko pristanišče, ki se nahaja tik ob Tel Avivu, v Izraelu.

Novo!!: Pisa in Jafa · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Novo!!: Pisa in Jeruzalem · Poglej več »

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Novo!!: Pisa in Kairo · Poglej več »

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Novo!!: Pisa in Kalabrija · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Pisa in Karel Veliki · Poglej več »

Karolinško cesarstvo

Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.

Novo!!: Pisa in Karolinško cesarstvo · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Pisa in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Pisa in Konstantinopel · Poglej več »

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Novo!!: Pisa in Korzika · Poglej več »

Kozmatsko delo

Kozmatski stenski mozaik v baziliki Sv. Janeza Lateranskega Kozmatski slog (italijanskoː Cosmatesco) je umetniški slog, ki je bil priljubljen v 12.

Novo!!: Pisa in Kozmatsko delo · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Novo!!: Pisa in Kraljevina Italija · Poglej več »

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Novo!!: Pisa in Kraljevina Sicilija · Poglej več »

Križni hodnik

Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.

Novo!!: Pisa in Križni hodnik · Poglej več »

Krstilnica v Pisi

Krstilnica sv.

Novo!!: Pisa in Krstilnica v Pisi · Poglej več »

Languedoc

Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov. Na območju živi približno štiri milijone ljudi. Najpomembnejša mesta so - poleg nekdanje prestolnice Toulouse – Montpellier, Nîmes, Béziers, Narbonne, Albi, Carcassonne in Sète.

Novo!!: Pisa in Languedoc · Poglej več »

Latakija

Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة‎, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.

Novo!!: Pisa in Latakija · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Novo!!: Pisa in Levant · Poglej več »

Liguri

Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.

Novo!!: Pisa in Liguri · Poglej več »

Ligursko morje

Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.

Novo!!: Pisa in Ligursko morje · Poglej več »

Lorenzo Medičejski Veličastni

Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.

Novo!!: Pisa in Lorenzo Medičejski Veličastni · Poglej več »

Lucca

Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.

Novo!!: Pisa in Lucca · Poglej več »

Majorka

Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju s 3.640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.

Novo!!: Pisa in Majorka · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Novo!!: Pisa in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Novo!!: Pisa in Marseille · Poglej več »

Masaccio

Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.

Novo!!: Pisa in Masaccio · Poglej več »

Mavri

desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Novo!!: Pisa in Mavri · Poglej več »

Medičejci

Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.

Novo!!: Pisa in Medičejci · Poglej več »

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Novo!!: Pisa in Messina · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Pisa in Mesto · Poglej več »

Montpellier

Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Pisa in Montpellier · Poglej več »

Municipij

Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).

Novo!!: Pisa in Municipij · Poglej več »

Nadškofija

Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.

Novo!!: Pisa in Nadškofija · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Pisa in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Pisa in Neapelj · Poglej več »

Nekropola

Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.

Novo!!: Pisa in Nekropola · Poglej več »

Nicola Pisano

Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.

Novo!!: Pisa in Nicola Pisano · Poglej več »

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Novo!!: Pisa in Odoaker · Poglej več »

Orazio Gentileschi

Orazio Lomi Gentileschi, italijanski slikar, * 1563, Pisa, † 1639, London.

Novo!!: Pisa in Orazio Gentileschi · Poglej več »

Ostia Antica

Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.

Novo!!: Pisa in Ostia Antica · Poglej več »

Ostrogotsko kraljestvo

Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.

Novo!!: Pisa in Ostrogotsko kraljestvo · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Pisa in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Novo!!: Pisa in Oton IV. Nemški · Poglej več »

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Novo!!: Pisa in Palermo · Poglej več »

Papež Celestin III.

Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Pisa in Papež Celestin III. · Poglej več »

Papež Gregor I.

Sveti Gregor I. Veliki ali tudi Gregorij Veliki; benediktinec, cerkveni učitelj, cerkveni oče, papež in svetnik rimskokatoliške Cerkve; * okrog 540 Rim, † 12. marec 604, Rim.

Novo!!: Pisa in Papež Gregor I. · Poglej več »

Papež Gregor IX.

Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).

Novo!!: Pisa in Papež Gregor IX. · Poglej več »

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Novo!!: Pisa in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Papež Inocenc II.

Inocenc II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gregorio Papareschi 11. stoletje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 24. september 1143 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Pisa in Papež Inocenc II. · Poglej več »

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Novo!!: Pisa in Papež Inocenc III. · Poglej več »

Papež Pashal II.

Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Pisa in Papež Pashal II. · Poglej več »

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Pisa in Papež Urban II. · Poglej več »

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Novo!!: Pisa in Pelazgi · Poglej več »

Pelops

Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.

Novo!!: Pisa in Pelops · Poglej več »

Piazza dei Cavalieri, Pisa

Piazza dei Cavalieri (slovensko Viteški trg) je znamenitost v Pisi v Italiji in drugi glavni trg v mestu.

Novo!!: Pisa in Piazza dei Cavalieri, Pisa · Poglej več »

Pilos

Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.

Novo!!: Pisa in Pilos · Poglej več »

Pisa (pokrajina)

Pokrajina Pisa (v italijanskem izvirniku Provincia di Pisa, izg. Provinča di Piza) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.

Novo!!: Pisa in Pisa (pokrajina) · Poglej več »

Pisanski koncil

zahodnega razkola. Pisanski koncil (tudi Pizanski koncil ali Koncil v Pisi) je koncil brez zaporedne številke.

Novo!!: Pisa in Pisanski koncil · Poglej več »

Poševni stolp v Pisi

Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.

Novo!!: Pisa in Poševni stolp v Pisi · Poglej več »

Pomorske republike

Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.

Novo!!: Pisa in Pomorske republike · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Pisa in Potres · Poglej več »

Protipapež Anaklet II.

Anaklet II., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1070 kot Peter Pjerleoni Pietro Pierleoni; Petrus Pierleoni) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 25. januar 1138 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Pisa in Protipapež Anaklet II. · Poglej več »

Provansa

Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.

Novo!!: Pisa in Provansa · Poglej več »

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Novo!!: Pisa in Prva križarska vojna · Poglej več »

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Novo!!: Pisa in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Novo!!: Pisa in Pulj · Poglej več »

Razpelo

Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.

Novo!!: Pisa in Razpelo · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Pisa in Rim · Poglej več »

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Novo!!: Pisa in Rimska republika · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Pisa in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rogerij I. Sicilski

Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.

Novo!!: Pisa in Rogerij I. Sicilski · Poglej več »

Rogerij II. Sicilski

Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.

Novo!!: Pisa in Rogerij II. Sicilski · Poglej več »

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Novo!!: Pisa in Romanska arhitektura · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Novo!!: Pisa in Rona · Poglej več »

Salerno

Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.

Novo!!: Pisa in Salerno · Poglej več »

Santiago de Compostela

Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.

Novo!!: Pisa in Santiago de Compostela · Poglej več »

Santo Stefano dei Cavalieri, Pisa

Santo Stefano dei Cavalieri je cerkev v Pisi na Piazza dei Cavalieri (Viteški trg).

Novo!!: Pisa in Santo Stefano dei Cavalieri, Pisa · Poglej več »

Saraceni

Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.

Novo!!: Pisa in Saraceni · Poglej več »

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.

Novo!!: Pisa in Sardinija · Poglej več »

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Novo!!: Pisa in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »

Simone Martini

Simone Martini, italijanski slikar, * 1284, Siena, † 1344.

Novo!!: Pisa in Simone Martini · Poglej več »

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Novo!!: Pisa in Sirakuze · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Novo!!: Pisa in Split · Poglej več »

Stolnični trg, Pisa

Trg čudežev uradno znana kot Stolnični trg (Piazza del Duomo), je obzidano 8,87 hektarjev veliko območje v Pisi v Toskani v Italiji, priznano kot pomembno središče evropske srednjeveške umetnosti in eden najlepših arhitekturnih kompleksov na svetu.

Novo!!: Pisa in Stolnični trg, Pisa · Poglej več »

Stolnica v Pisi

Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.

Novo!!: Pisa in Stolnica v Pisi · Poglej več »

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Novo!!: Pisa in Strabon · Poglej več »

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Novo!!: Pisa in Sveta dežela · Poglej več »

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Novo!!: Pisa in Tir, Libanon · Poglej več »

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Novo!!: Pisa in Tirensko morje · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Pisa in Toskana · Poglej več »

Tripoli

Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.

Novo!!: Pisa in Tripoli · Poglej več »

Troja

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.

Novo!!: Pisa in Troja · Poglej več »

Valencija

Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.

Novo!!: Pisa in Valencija · Poglej več »

Vergilij

Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.

Novo!!: Pisa in Vergilij · Poglej več »

Via Francigena

Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.

Novo!!: Pisa in Via Francigena · Poglej več »

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Novo!!: Pisa in Vikingi · Poglej več »

Villanovska kultura

Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.

Novo!!: Pisa in Villanovska kultura · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Novo!!: Pisa in Zadar · Poglej več »

Zahodni razkol

Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.

Novo!!: Pisa in Zahodni razkol · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Novo!!: Pisa in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Zvonik

baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.

Novo!!: Pisa in Zvonik · Poglej več »

Preusmerja sem:

Piza.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »