Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Andre Chenier, Île de la Cité, Šentjernejska noč, Bastilja, Bivalno-obrambni grad, Code civil, Compiègne, Conciergerie, Eklekticizem v arhitekturi, Filip II. Francoski, Forum, Franc I. Francoski, Francija, Francoska revolucija, Gaj Julij Cezar, Jean Sylvain Bailly, Julijan (rimski cesar), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Kapetingi, Karel Plešasti, Kariatide, Karolingi, Kartuša, Kelti, Klodvik I., Konstantinopel, Louvrska palača, Ludvik IX. Francoski, Ludvik VI. Francoski, Ludvik VII. Francoski, Lutecija, Marija Antoaneta, Maximilien Robespierre, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Obzidje, Oratorij (cerkev), Orléans, Palača, Pariz, Parizi, Pediment, Place Dauphine, Place de la Concorde, Pont Neuf, Pravi križ, Pravičnost, Prsobran, ..., Rayonnant, Razumnost, Rihard I. Levjesrčni, Rimsko cesarstvo, Sainte-Chapelle, Sena, Sijajni horarij vojvode Berrijskega, Sodna palača, Pariz, Stoletna vojna, Stolnica Notre-Dame v Parizu, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Suger, Trdnjava, Tuilerijska palača, Veliki petek, Vikingi, Vincennes. Razširi indeks (17 več) »
Andre Chenier
André Chénier /izg.
Novo!!: Palais de la Cité in Andre Chenier · Poglej več »
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Novo!!: Palais de la Cité in Île de la Cité · Poglej več »
Šentjernejska noč
Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.
Novo!!: Palais de la Cité in Šentjernejska noč · Poglej več »
Bastilja
Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.
Novo!!: Palais de la Cité in Bastilja · Poglej več »
Bivalno-obrambni grad
Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.
Novo!!: Palais de la Cité in Bivalno-obrambni grad · Poglej več »
Code civil
Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.
Novo!!: Palais de la Cité in Code civil · Poglej več »
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Novo!!: Palais de la Cité in Compiègne · Poglej več »
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Novo!!: Palais de la Cité in Conciergerie · Poglej več »
Eklekticizem v arhitekturi
Palacio de Larrinaga (Zaragoza, Španija) Eklekticizem v arhitekturi je slog 19.
Novo!!: Palais de la Cité in Eklekticizem v arhitekturi · Poglej več »
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
Novo!!: Palais de la Cité in Filip II. Francoski · Poglej več »
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Novo!!: Palais de la Cité in Forum · Poglej več »
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Novo!!: Palais de la Cité in Franc I. Francoski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Palais de la Cité in Francija · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Palais de la Cité in Francoska revolucija · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Palais de la Cité in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Jean Sylvain Bailly
Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.
Novo!!: Palais de la Cité in Jean Sylvain Bailly · Poglej več »
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26. junij 363, Maranga ob Tigrisu, Mezopotamija.
Novo!!: Palais de la Cité in Julijan (rimski cesar) · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Palais de la Cité in Justinijan I. · Poglej več »
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Novo!!: Palais de la Cité in Justinijanov zakonik · Poglej več »
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Novo!!: Palais de la Cité in Kapetingi · Poglej več »
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Novo!!: Palais de la Cité in Karel Plešasti · Poglej več »
Kariatide
Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.
Novo!!: Palais de la Cité in Kariatide · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Palais de la Cité in Karolingi · Poglej več »
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Novo!!: Palais de la Cité in Kartuša · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Palais de la Cité in Kelti · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Palais de la Cité in Klodvik I. · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Palais de la Cité in Konstantinopel · Poglej več »
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Novo!!: Palais de la Cité in Louvrska palača · Poglej več »
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Novo!!: Palais de la Cité in Ludvik IX. Francoski · Poglej več »
Ludvik VI. Francoski
Ludvik VI., vzdevek Debeli (francosko Louis le Gros), francoski kralj, * 1. december 1081, † 1. avgust 1137, Ludvik je bil sin kralja Filipa I. (vladal 1060-1108) iz rodu Kapetingov.
Novo!!: Palais de la Cité in Ludvik VI. Francoski · Poglej več »
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Novo!!: Palais de la Cité in Ludvik VII. Francoski · Poglej več »
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Novo!!: Palais de la Cité in Lutecija · Poglej več »
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Novo!!: Palais de la Cité in Marija Antoaneta · Poglej več »
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Novo!!: Palais de la Cité in Maximilien Robespierre · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Palais de la Cité in Merovingi · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Palais de la Cité in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Palais de la Cité in Napoleon III. · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Palais de la Cité in Obzidje · Poglej več »
Oratorij (cerkev)
Oratorij v Frančiškanskem samostanu v Beljaku Oratorij v cerkvi St. Oswald, Eisenerz Oratorij, (tudi hišna kapelica, lat.:orare za moliti, torej molilnica), je v katoliški cerkvi zaseben ali na pol javen prostor, ki je namenjen določeni skupini vernikov za opravljanje božje službe.
Novo!!: Palais de la Cité in Oratorij (cerkev) · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Palais de la Cité in Orléans · Poglej več »
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Novo!!: Palais de la Cité in Palača · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Palais de la Cité in Pariz · Poglej več »
Parizi
Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.
Novo!!: Palais de la Cité in Parizi · Poglej več »
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Novo!!: Palais de la Cité in Pediment · Poglej več »
Place Dauphine
Place Dauphine je javni trg blizu zahodnega konca otoka Île de la Cité v 1.
Novo!!: Palais de la Cité in Place Dauphine · Poglej več »
Place de la Concorde
Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.
Novo!!: Palais de la Cité in Place de la Concorde · Poglej več »
Pont Neuf
Pont Neuf (»Novi most«) je najstarejši stoječi most čez reko Seno v Parizu v Franciji.
Novo!!: Palais de la Cité in Pont Neuf · Poglej več »
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Novo!!: Palais de la Cité in Pravi križ · Poglej več »
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Novo!!: Palais de la Cité in Pravičnost · Poglej več »
Prsobran
Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.
Novo!!: Palais de la Cité in Prsobran · Poglej več »
Rayonnant
V francoski gotski arhitekturi je rayonnant (francoska izgovorjava) obdobje od približno sredine 13.
Novo!!: Palais de la Cité in Rayonnant · Poglej več »
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Novo!!: Palais de la Cité in Razumnost · Poglej več »
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Novo!!: Palais de la Cité in Rihard I. Levjesrčni · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Palais de la Cité in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Novo!!: Palais de la Cité in Sainte-Chapelle · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Palais de la Cité in Sena · Poglej več »
Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.
Novo!!: Palais de la Cité in Sijajni horarij vojvode Berrijskega · Poglej več »
Sodna palača, Pariz
Sodna palača ali Palais de Justice (francoska izgovorjava; dobesedno Palača pravice) je središče sodišč in sodna stavba v Parizu, ki je na otoku Île de la Cité.
Novo!!: Palais de la Cité in Sodna palača, Pariz · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Palais de la Cité in Stoletna vojna · Poglej več »
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Novo!!: Palais de la Cité in Stolnica Notre-Dame v Parizu · Poglej več »
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Novo!!: Palais de la Cité in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Poglej več »
Suger
Suger, francoski opat, politik, zgodovinar in vpliven pokrovitelj gotske arhitekture, (* okrog 1081, † 13. januar 1151).
Novo!!: Palais de la Cité in Suger · Poglej več »
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Novo!!: Palais de la Cité in Trdnjava · Poglej več »
Tuilerijska palača
Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.
Novo!!: Palais de la Cité in Tuilerijska palača · Poglej več »
Veliki petek
Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik.
Novo!!: Palais de la Cité in Veliki petek · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Palais de la Cité in Vikingi · Poglej več »
Vincennes
Vincennes je občina v departmaju Val-de-Marne v vzhodnem predmestju Pariza v Franciji.
Novo!!: Palais de la Cité in Vincennes · Poglej več »
