Hitreje kot brskalnik!
69 odnosi: Alge, Apnenec, Avtobus, Avtomobil, Ščinkavci, Črnopikčasta kuščarica, Balkan, Benetke, Bentos, Bor, Bunker, Burja, Dalmacija, Delfini, Devin Nabrežina, Devin, Italija, Dolina Glinščice, Druga svetovna vojna, Endemit, Furlanija - Julijska krajina, Galebi, Gavuni, Glodavci, Grčija, Habitat, Istra, Italijanske občine, Izvir, Jesen, Kače, Kras, Kuščarji, Limski kanal, Listavec, Mačjeoka kača, Makija, Melišče, Menišček, Modras, Morski psi, Morski rezervat Miramar, Navadni gož, Papalina, Pesnik, Plavček, Plazilci, Pomlad, Ponirki, Pozidna kuščarica, Prave veverice, ..., Prva svetovna vojna, Ptiči, Rainer Maria Rilke, Rastlinstvo, Rilkejeva pot, Rumenonogi galeb, Semenke, Sesalci, Skobec, Sokol selec, Timava, Tržaški zaliv, Trokrpi javor, Trst, Velika pliskavka, Velika sinica, Videm, Italija, Vlak, Zakon. Razširi indeks (19 več) »
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Alge · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Apnenec · Poglej več »
Avtobus
MAN SU 220. Avtobus je prevozno sredstvo, namenjeno prevozu večjega števila ljudi v javnem prometu.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Avtobus · Poglej več »
Avtomobil
Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Avtomobil · Poglej več »
Ščinkavci
Ščinkavec (''Fringilla coelebs'') Pinoža (''Fringilla montifringilla'') Smrekov kalin (''Pinicola enucleator'') Ščinkavci (znanstveno ime Fringillidae) so družina iz reda pevcev.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Ščinkavci · Poglej več »
Črnopikčasta kuščarica
Črnopikčasta kuščarica (znanstveno ime Algyroides nigropunctatus) je endemit balkanskega polotoka, saj se njeno življenjsko območje razteza od Jonskega morja prek vzhodnih obal Jadrana do Slovenije.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Črnopikčasta kuščarica · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Balkan · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Benetke · Poglej več »
Bentos
Bentos je skupnost rastlinskih in živalskih organizmov ter mikroorganizmov, ki stalno ali začasno živijo na dnu voda (reke, morja, jezera, oceani) Organizmi, ki sestavljajo bentos, lahko živijo na površini dna - epifavna ali v enem izmed njegovih slojev - infavna.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Bentos · Poglej več »
Bor
Bor ima lahko več pomenov.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Bor · Poglej več »
Bunker
Bunker je manjša obrambna utrdba, v kateri je nameščeno pehotno in artilerijsko orožje.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Bunker · Poglej več »
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Burja · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Dalmacija · Poglej več »
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Delfini · Poglej več »
Devin Nabrežina
Devin - Nabrežina (Duino-Aurisina, Tybein-Nabreschin) je občina, ki je poimenovana po dveh večjih naseljih, Devinu in Nabrežini.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Devin Nabrežina · Poglej več »
Devin, Italija
Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Devin, Italija · Poglej več »
Dolina Glinščice
Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Dolina Glinščice · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Endemit · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Galebi
Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes).
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Galebi · Poglej več »
Gavuni
Gavuni (znanstveno ime Atherinidae) so družina morskih rib, ki v jatah poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna morja, le nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so sladkovodne ribe.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Gavuni · Poglej več »
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Glodavci · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Grčija · Poglej več »
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Habitat · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Istra · Poglej več »
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Italijanske občine · Poglej več »
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Izvir · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Jesen · Poglej več »
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Kače · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Kras · Poglej več »
Kuščarji
Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Kuščarji · Poglej več »
Limski kanal
Limski kanal Limski kanal, tudi Limski zaliv ali Limski fjord, je okoli 9 km dolg in povprečno 600 m širok zaliv na zahodni obali Istre med Porečem oz.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Limski kanal · Poglej več »
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Listavec · Poglej več »
Mačjeoka kača
Mačjeoka kača (znanstveno ime Telescopus fallax) v Sloveniji živi samo v Istri na suhih in sončnih delih.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Mačjeoka kača · Poglej več »
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Makija · Poglej več »
Melišče
Melišče pod Stenarskimi vratci Melišča na otočju Spitsbergi Melišče je nasipališče oz.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Melišče · Poglej več »
Menišček
Menišček (znanstveno ime Parus ater) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Menišček · Poglej več »
Modras
Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Modras · Poglej več »
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Morski psi · Poglej več »
Morski rezervat Miramar
Naravni morski rezervat Miramar (Area Marina Protetta di Miramare) se nahaja približno 8 km severozahodno od mesta Trst, ob Miramarskem rtiču, na katerem stoji Maksimilijanov grad Miramar, ki loči naselje Grljan (it. Grignano) od tržaške mestne plaže Barkovlje.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Morski rezervat Miramar · Poglej več »
Navadni gož
Navadni gož (znanstveno ime Zamenis longissimus, prej Elaphe longissima) je nestrupena evropska kača, ki je razširjena po skoraj vsej Sloveniji.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Navadni gož · Poglej več »
Papalina
Papalina ali sprat (znanstveno ime Sprattus sprattus) je morska pelaška riba iz družine sardel.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Papalina · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Pesnik · Poglej več »
Plavček
Plavček je slovensko ime za dve živalski in eno rastlinsko vrsto.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Plavček · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Plazilci · Poglej več »
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Pomlad · Poglej več »
Ponirki
Ponírki, tudi potápniki in potapljávci (znanstveno ime Podicipediformes), so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Podicipedidae.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Ponirki · Poglej več »
Pozidna kuščarica
Pozidna kuščarica (znanstveno ime Podarcis muralis) je zelo razširjena vrsta kuščaric v Evropi in Severni Ameriki kjer jo imenujejo tudi evropska pozidna kuščarica.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Pozidna kuščarica · Poglej več »
Prave veverice
orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Prave veverice · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Ptiči · Poglej več »
Rainer Maria Rilke
René Karl Wilhelm Johann Josef Maria Rilke, * 4.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Rainer Maria Rilke · Poglej več »
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Rastlinstvo · Poglej več »
Rilkejeva pot
Devin Rilkejeva pot je približno 2 kilometra dolga pešpot, speljana ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Rilkejeva pot · Poglej več »
Rumenonogi galeb
Rumenonogi galeb (znanstveno ime Larus michahellis) je vrsta ptic iz družine galebov, razširjena po večini Evrope in ob obalah Severne Afrike ter Bližnjega vzhoda.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Rumenonogi galeb · Poglej več »
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Semenke · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Sesalci · Poglej več »
Skobec
Skobec (znanstveno ime Accipiter nisus) je ujeda iz družine kraguljev.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Skobec · Poglej več »
Sokol selec
Sokol selec (znanstveno ime Falco peregrinus) je ptič iz družine sokolov.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Sokol selec · Poglej več »
Timava
Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Timava · Poglej več »
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Tržaški zaliv · Poglej več »
Trokrpi javor
Trokrpi javor (znanstveno ime Acer monspessulanum) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Trokrpi javor · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Trst · Poglej več »
Velika pliskavka
Velika pliskavka (znanstveno ime Tursiops truncatus) je morski sesalec iz družine delfinov, ki poseljuje skoraj vsa morja in oceane.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Velika pliskavka · Poglej več »
Velika sinica
Velika sinica (znanstveno ime Parus major) je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Velika sinica · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Videm, Italija · Poglej več »
Vlak
progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Vlak · Poglej več »
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Novo!!: Naravni rezervat Devinske stene in Zakon · Poglej več »
Preusmerja sem:
Naravni rezervat Devinskih pečin.
