61 odnosi: Aktinoidi, Alkalijska kovina, Alken, Alkin, Amin, Aminokislina, Analizna kemija, Anorganska kemija, Bakrov(II) sulfat, Blok f, Cink, EDTA, Elektron, Elektronski mikroskop, Eter, Fosfin, Fotografija, Foton, Geometrijska izomerija, Grška abeceda, Hemoglobin, Hidrid, Izomer, Kemična vez, Kiralnost (kemija), Kisik, Klor, Koordinacijska geometrija, Koordinacijsko število, Kovalentna vez, Kvantna mehanika, Lantanoidi, Latinščina, Ligand, Magnetizem, Mineralogija, Ogljik, Ogljikov monoksid, Oksidacijsko stanje, Oktaeder, Optična aktivnost, Orbitala, Para, Plazma (fizika), Polarizacija valovanja, Polieder, Polkovina, Prehodni element, Redoks reakcija, Rimske številke, ..., Spektroskopija, Spin, Srebro, Svetloba, Teorija grup, Termodinamika, Vez sigma, Voda, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zlitina. Razširi indeks (11 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Novo!!: Kompleksna spojina in Aktinoidi · Poglej več »
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Novo!!: Kompleksna spojina in Alkalijska kovina · Poglej več »
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Novo!!: Kompleksna spojina in Alken · Poglej več »
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Novo!!: Kompleksna spojina in Alkin · Poglej več »
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Novo!!: Kompleksna spojina in Amin · Poglej več »
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Novo!!: Kompleksna spojina in Aminokislina · Poglej več »
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Analizna kemija · Poglej več »
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.
Novo!!: Kompleksna spojina in Anorganska kemija · Poglej več »
Bakrov(II) sulfat
Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.
Novo!!: Kompleksna spojina in Bakrov(II) sulfat · Poglej več »
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Novo!!: Kompleksna spojina in Blok f · Poglej več »
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Novo!!: Kompleksna spojina in Cink · Poglej več »
EDTA
Etilendiamintetraocetna kislina ali EDTA je najpomembnejši predstavnik poliaminokarboksilatov oz.
Novo!!: Kompleksna spojina in EDTA · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Kompleksna spojina in Elektron · Poglej več »
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Novo!!: Kompleksna spojina in Elektronski mikroskop · Poglej več »
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Novo!!: Kompleksna spojina in Eter · Poglej več »
Fosfin
Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.
Novo!!: Kompleksna spojina in Fosfin · Poglej več »
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Novo!!: Kompleksna spojina in Fotografija · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Kompleksna spojina in Foton · Poglej več »
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Novo!!: Kompleksna spojina in Geometrijska izomerija · Poglej več »
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Novo!!: Kompleksna spojina in Grška abeceda · Poglej več »
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Novo!!: Kompleksna spojina in Hemoglobin · Poglej več »
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Novo!!: Kompleksna spojina in Hidrid · Poglej več »
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Novo!!: Kompleksna spojina in Izomer · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Kompleksna spojina in Kemična vez · Poglej več »
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Novo!!: Kompleksna spojina in Kiralnost (kemija) · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Kompleksna spojina in Kisik · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Kompleksna spojina in Klor · Poglej več »
Koordinacijska geometrija
Izraz koordinacijska geometrija se uporablja na številnih sorodnih področjih kemije in kemije/fizike trdne snovi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Koordinacijska geometrija · Poglej več »
Koordinacijsko število
V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.
Novo!!: Kompleksna spojina in Koordinacijsko število · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Kompleksna spojina in Kovalentna vez · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Kompleksna spojina in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Novo!!: Kompleksna spojina in Lantanoidi · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Kompleksna spojina in Latinščina · Poglej več »
Ligand
Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.
Novo!!: Kompleksna spojina in Ligand · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Magnetizem · Poglej več »
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Novo!!: Kompleksna spojina in Mineralogija · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Kompleksna spojina in Ogljik · Poglej več »
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Novo!!: Kompleksna spojina in Ogljikov monoksid · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Kompleksna spojina in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Novo!!: Kompleksna spojina in Oktaeder · Poglej več »
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Optična aktivnost · Poglej več »
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Novo!!: Kompleksna spojina in Orbitala · Poglej več »
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Novo!!: Kompleksna spojina in Para · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Plazma (fizika) · Poglej več »
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Novo!!: Kompleksna spojina in Polarizacija valovanja · Poglej več »
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Novo!!: Kompleksna spojina in Polieder · Poglej več »
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Novo!!: Kompleksna spojina in Polkovina · Poglej več »
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Novo!!: Kompleksna spojina in Prehodni element · Poglej več »
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Novo!!: Kompleksna spojina in Redoks reakcija · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: Kompleksna spojina in Rimske številke · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Kompleksna spojina in Spektroskopija · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Kompleksna spojina in Spin · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Kompleksna spojina in Srebro · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Kompleksna spojina in Svetloba · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Kompleksna spojina in Teorija grup · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Termodinamika · Poglej več »
Vez sigma
Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.
Novo!!: Kompleksna spojina in Vez sigma · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Kompleksna spojina in Voda · Poglej več »
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Novo!!: Kompleksna spojina in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Kompleksna spojina in Zlato · Poglej več »
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Novo!!: Kompleksna spojina in Zlitina · Poglej več »