Hitreje kot brskalnik!
87 odnosi: Anton Bitenc, Anton Koželj, Anton Trstenjak, Avstrija, Beneška Slovenija, Celje, Celovec, Dan, Evangelij, Fran Jaklič, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Goriška Mohorjeva družba, Gospodarstvo, Gvido Birolla, Ilustracija, Ivo Česnik, Jakob Šolar, Janko Moder, Jože Plečnik, Josip Vošnjak, Kmetijstvo, Književnost, Knjiga, Koroška (zvezna dežela), Leto, Lojze Perko, Lunine mene, Maksim Gaspari, Maksim Sedej, Medžimurje, Mesec, Miran Hladnik, Mohorjeva družba, Nedelja, Nova Gorica, Obresti, Pesništvo, Peter Bohinjec, Praznik, Prekmurje, Proza, Prva svetovna vojna, Slovenci, Slovenija, Stane Kregar, Stanko Cajnkar, Teden, Tehnika, Vinko Sadar, ..., Zdravstveno varstvo, Znanost, 1858, 1859, 1860, 1873, 1883, 1885, 1887, 1888, 1889, 1890, 1894, 1896, 1900, 1901, 1902, 1903, 1908, 191, 1912, 1918, 1925, 1929, 1940, 1942, 1946, 1947, 1956, 1957, 196, 1960, 1961, 1962, 1965, 1966, 1970. Razširi indeks (37 več) »
Anton Bitenc
Anton (Tone) Bitenc, slovenski arhitekt, * 6. januarja 1920, Šentvid nad Ljubljano, † 14. junij 1977, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Anton Bitenc · Poglej več »
Anton Koželj
Anton Koželj, slovenski slikar in ilustrator, * 10. januar 1874, Kamnik, † 14. junij 1954, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Anton Koželj · Poglej več »
Anton Trstenjak
Anton Trstenjak, slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog, * 8. januar 1906, Rodmošci pri Gornji Radgoni, Slovenija, † 29. september 1996, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Anton Trstenjak · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Avstrija · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Beneška Slovenija · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Celje · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Celovec · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Dan · Poglej več »
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Evangelij · Poglej več »
Fran Jaklič
Fran Jaklič, slovenski pisatelj, učitelj, ljudski prosvetitelj in gospodarski organizator, * 6. december 1868, Podgorica (Dobrepolje), † 31. december 1937, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Fran Jaklič · Poglej več »
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Fran Saleški Finžgar · Poglej več »
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in France Bevk · Poglej več »
Goriška Mohorjeva družba
Goriška Mohorjeva družba je podružnica založbe Mohorjeva družba v Gorici.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Goriška Mohorjeva družba · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Gospodarstvo · Poglej več »
Gvido Birolla
Gvido Birolla je bil slovenski slikar, * 12. junij 1881, Trst, † 29. maj 1963, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Gvido Birolla · Poglej več »
Ilustracija
Ilustracija na temo knjižnični red avtorice Ines Zgonc. Ilustracija je predstavitvena slikovna forma, narejena v risbi, sliki, fotografiji ali kateri drugi umetniški tehniki, z namenom, da prikaže in razloži čutne informacije (na primer slikovna razlaga zgodbe, članka v časopisu, pesmi,...) skozi grafično reprezentacijo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Ilustracija · Poglej več »
Ivo Česnik
Ivo Česnik, slovenski odvetnik in pisatelj, * 4. november 1885, Sanabor, † 19. julij 1951, Flüelen, Švica.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Ivo Česnik · Poglej več »
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Jakob Šolar · Poglej več »
Janko Moder
Janko Moder, slovenski prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist, dramaturg, pesnik in publicist, * 8. maj 1914, Dol pri Ljubljani, † 20. oktober 2006.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Janko Moder · Poglej več »
Jože Plečnik
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Jože Plečnik · Poglej več »
Josip Vošnjak
Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski) slovenski politik, zdravnik in pisatelj, * 4. januar 1834, Šoštanj, † 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Josip Vošnjak · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Kmetijstvo · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Književnost · Poglej več »
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Knjiga · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Leto · Poglej več »
Lojze Perko
Lojze Perko, slovenski slikar, * 21. april 1909, Stari trg pri Ložu, † 19. junij 1980, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Lojze Perko · Poglej več »
Lunine mene
goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Lunine mene · Poglej več »
Maksim Gaspari
Maksim Gaspari je dokumentiral ljudske motive in način življenja. Kmečka opravila - vožnja stelje iz gozda. Letnica slike: 1934. Maksim Gaspari, slovenski slikar, * 26. januar 1883, Selšček nad Cerknico, † 14. november 1980, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Maksim Gaspari · Poglej več »
Maksim Sedej
Maksim Sedej, slovenski slikar, * 26. maj 1909, Dobračeva pri Žireh, † 13. maj 1974, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Maksim Sedej · Poglej več »
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Medžimurje · Poglej več »
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Mesec · Poglej več »
Miran Hladnik
Miran Hladnik, slovenski literarni zgodovinar, * 19. december 1954, Jesenice.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Miran Hladnik · Poglej več »
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Mohorjeva družba · Poglej več »
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Nedelja · Poglej več »
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Nova Gorica · Poglej več »
Obresti
Obresti delimo na pasivne in aktivne: - pasivne obresti: če si izposodimo denar od banke, bomo banki morali plačevati obresti, kar predstavlja za nas strošek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Obresti · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Pesništvo · Poglej več »
Peter Bohinjec
Peter Bohinjec, slovenski pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic, * 21. februar 1864, Visoko pri Kranju, † 14. december 1919, Spodnje Duplje.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Peter Bohinjec · Poglej več »
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Praznik · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Prekmurje · Poglej več »
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Proza · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Slovenija · Poglej več »
Stane Kregar
Stane Kregar, slovenski slikar, rimokatoliški duhovnik, učitelj in prešernov nagrajenec, * 10. november 1905, Zapuže pri Dravljah, † 1. avgust 1973, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Stane Kregar · Poglej več »
Stanko Cajnkar
Stanko Cajnkar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, dramatik, pisatelj, esejist in urednik, * 25. april 1900, Savci, † 17. januar 1977, Ljubljana.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Stanko Cajnkar · Poglej več »
Teden
Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Teden · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Tehnika · Poglej več »
Vinko Sadar
Vinko Sadar, slovenski inženir agronomije, profesor in publicist.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Vinko Sadar · Poglej več »
Zdravstveno varstvo
Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Zdravstveno varstvo · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in Znanost · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1858 · Poglej več »
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1859 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1860 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1873 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1883 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1885 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1887 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1888 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1889 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1890 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1894 · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1896 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1900 · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1901 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1902 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1903 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1908 · Poglej več »
191
191 (CXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 191 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1912 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1918 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1925 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1929 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1940 · Poglej več »
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1942 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1946 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1947 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1956 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1957 · Poglej več »
196
196 (CXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 196 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1960 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1961 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1962 · Poglej več »
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1965 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1966 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Koledar Mohorjeve družbe in 1970 · Poglej več »
