58 odnosi: Absorpcija, Astronomija, Barva, Bela, Daljnogled, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronski mikroskop, Faza (fizika), Faznokontrastni mikroskop, Fizika osnovnih delcev, Foton, Fraunhoferjeve črte, Frekvenca, Hiperbola, Industrija, Informacija, Interferenca, Jakost (fizika), Jedrska fizika, Kemija, Koherentno valovanje, Kolobar, Kripton, Kvantna mehanika, Ločljivost, Lomni količnik, Mehanska napetost, Meritev, Meroslovje, Meter, Mikrofluidika, Molekula, Natrij, Oceanografija, Odboj, Optični instrument, Optično vlakno, Optika, Oranžna, Plazma (fizika), Pot, Površina, Razdalja, Rdeča, Seizmologija, Spektroskopija, Srebro, Stožnica, Svetloba, ..., Tehnika, Valovanje, Valovna dolžina, Valovno čelo, Vpadni kot, Zeitschrift für Physik, Znanost, Zrcalo. Razširi indeks (8 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Novo!!: Interferometrija in Absorpcija · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Interferometrija in Astronomija · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Interferometrija in Barva · Poglej več »
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Novo!!: Interferometrija in Bela · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Interferometrija in Daljnogled · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Interferometrija in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Interferometrija in Elektron · Poglej več »
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Novo!!: Interferometrija in Elektronski mikroskop · Poglej več »
Faza (fizika)
Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.
Novo!!: Interferometrija in Faza (fizika) · Poglej več »
Faznokontrastni mikroskop
Faznokontrastni (FK) mikroskop spada med svetlobne mikroskope in se ga uporablja predvsem za enostavno mikroskopiranje histoloških rezin, debelih od 5-20μm, ki jih narežemo z mikrotomom.
Novo!!: Interferometrija in Faznokontrastni mikroskop · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Interferometrija in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Interferometrija in Foton · Poglej več »
Fraunhoferjeve črte
page.
Novo!!: Interferometrija in Fraunhoferjeve črte · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Interferometrija in Frekvenca · Poglej več »
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Novo!!: Interferometrija in Hiperbola · Poglej več »
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Novo!!: Interferometrija in Industrija · Poglej več »
Informacija
Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.
Novo!!: Interferometrija in Informacija · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Interferometrija in Interferenca · Poglej več »
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Novo!!: Interferometrija in Jakost (fizika) · Poglej več »
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Novo!!: Interferometrija in Jedrska fizika · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Interferometrija in Kemija · Poglej več »
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Novo!!: Interferometrija in Koherentno valovanje · Poglej več »
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Novo!!: Interferometrija in Kolobar · Poglej več »
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Novo!!: Interferometrija in Kripton · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Interferometrija in Kvantna mehanika · Poglej več »
Ločljivost
Ločljívost ima več pomenov.
Novo!!: Interferometrija in Ločljivost · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Interferometrija in Lomni količnik · Poglej več »
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Novo!!: Interferometrija in Mehanska napetost · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Interferometrija in Meritev · Poglej več »
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Novo!!: Interferometrija in Meroslovje · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Interferometrija in Meter · Poglej več »
Mikrofluidika
Mikrofluidika se nanaša na obnašanje, natančen nadzor in manipulacijo tekočin, ki so geometrijsko omejene na majhno merilo (običajno pod milimetrom), kjer površinske sile prevladujejo nad volumetričnimi silami.
Novo!!: Interferometrija in Mikrofluidika · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Interferometrija in Molekula · Poglej več »
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Novo!!: Interferometrija in Natrij · Poglej več »
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Novo!!: Interferometrija in Oceanografija · Poglej več »
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Novo!!: Interferometrija in Odboj · Poglej več »
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Novo!!: Interferometrija in Optični instrument · Poglej več »
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Novo!!: Interferometrija in Optično vlakno · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Interferometrija in Optika · Poglej več »
Oranžna
Oranžna je barva svetlobe z valovno dolžino 560–590 nm ali mešanica rdeče in rumene svetlobe, ki sta različno močni.
Novo!!: Interferometrija in Oranžna · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Interferometrija in Plazma (fizika) · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Interferometrija in Pot · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Interferometrija in Površina · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Interferometrija in Razdalja · Poglej več »
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Novo!!: Interferometrija in Rdeča · Poglej več »
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Novo!!: Interferometrija in Seizmologija · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Interferometrija in Spektroskopija · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Interferometrija in Srebro · Poglej več »
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Novo!!: Interferometrija in Stožnica · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Interferometrija in Svetloba · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Interferometrija in Tehnika · Poglej več »
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Novo!!: Interferometrija in Valovanje · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Interferometrija in Valovna dolžina · Poglej več »
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Novo!!: Interferometrija in Valovno čelo · Poglej več »
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Novo!!: Interferometrija in Vpadni kot · Poglej več »
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Novo!!: Interferometrija in Zeitschrift für Physik · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Interferometrija in Znanost · Poglej več »
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Novo!!: Interferometrija in Zrcalo · Poglej več »