Hitreje kot brskalnik!
85 odnosi: Členonožci, Bazalna lamina, Bazalna membrana, Beljakovina, Biček, Bolečina, Botanika, Celična membrana, Celično jedro, Citoplazma, Citoskelet, Difuzija, Dihanje, Dražljaj, Dvoživke, Ekološki dejavnik, Enocelični organizem, Evglenofiti, Fagocitoza, Gibanje, Glodavci, Hitin, Holekalciferol, Integumentni sistem, Izločanje, Kače, Keratin, Klad, Klični list, Koža, Komunikacija živali, Krempelj, Kutikula, Las, Latinščina, Levitev, Lojnica, Luska, Malarija, Meduza (zoologija), Migetalka, Mikroorganizem, Mikrotubul, Mikrovilus, Mlečna žleza, Molekula, Nevretenčarji, Nevron, Noht, Ožigalkarji, ..., Organ (biologija), Organel, Organizem, Organska spojina, Pasavci, Plazilci, Plenilstvo, Plin, Ploski črvi, Pokožnica, Polip (zoologija), Praživali, Prehranjevanje, Presnova, Rastline, Razred (biologija), Rep, Ribe, Sesači, Sesalci, Spužve, Strup, Takson, Telesna temperatura, Termoregulacija, Tkivo, Toplokrvnost, Toplota, Trakulje, Ultravijolično valovanje, Vezivo (biologija), Vretenčarji, Vrtinčarji, Zajedavstvo, Zunanji skelet. Razširi indeks (35 več) »
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Novo!!: Integument in Členonožci · Poglej več »
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Novo!!: Integument in Bazalna lamina · Poglej več »
Bazalna membrana
Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.
Novo!!: Integument in Bazalna membrana · Poglej več »
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Novo!!: Integument in Beljakovina · Poglej več »
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Novo!!: Integument in Biček · Poglej več »
Bolečina
Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.
Novo!!: Integument in Bolečina · Poglej več »
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Novo!!: Integument in Botanika · Poglej več »
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Novo!!: Integument in Celična membrana · Poglej več »
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Novo!!: Integument in Celično jedro · Poglej več »
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Novo!!: Integument in Citoplazma · Poglej več »
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Novo!!: Integument in Citoskelet · Poglej več »
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Novo!!: Integument in Difuzija · Poglej več »
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Novo!!: Integument in Dihanje · Poglej več »
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Novo!!: Integument in Dražljaj · Poglej več »
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Novo!!: Integument in Dvoživke · Poglej več »
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Novo!!: Integument in Ekološki dejavnik · Poglej več »
Enocelični organizem
Alga ''Valonia ventricosa'' je med največjimi enoceličnimi vrstami. Ênocélični organízem ali ênocéličar, tudi úniceluláren organízem, je organizem, ki sestoji iz samo ene celice, v nasprotju z večceličnim organizmom, ki sestoji iz več celic.
Novo!!: Integument in Enocelični organizem · Poglej več »
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Novo!!: Integument in Evglenofiti · Poglej več »
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Novo!!: Integument in Fagocitoza · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Integument in Gibanje · Poglej več »
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Novo!!: Integument in Glodavci · Poglej več »
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Novo!!: Integument in Hitin · Poglej več »
Holekalciferol
Hólekalciferól ali vitamín D3 je vrsta vitamina D – predstopnja 25-hidroksiholekalciferola, ki nastane v koži iz 7-dehidroholesterola pod vplivom ultravijoličnih žarkov.
Novo!!: Integument in Holekalciferol · Poglej več »
Integumentni sistem
Integumentni sistem je organski sistem, ki predstavlja mejo med organizmom in njegovim zunanjim okoljem.
Novo!!: Integument in Integumentni sistem · Poglej več »
Izločanje
Krava urinira – izloča seč Izločanje (s tujko ekskrecija, iz) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma.
Novo!!: Integument in Izločanje · Poglej več »
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Novo!!: Integument in Kače · Poglej več »
Keratin
Keratín je vsaka iz družine beljakovin, ki tvorijo osnovno strukturo citoskeleta epitelijskih tkiv in trdnih tkiv, kot so lasje, dlake in nohti.
Novo!!: Integument in Keratin · Poglej več »
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Novo!!: Integument in Klad · Poglej več »
Klični list
Klični list je ena od dveh ali treh plasti celic, ki nastanejo v začetku razvoja zarodka in iz katerih se razvijejo vsa tkiva in organi.
Novo!!: Integument in Klični list · Poglej več »
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Novo!!: Integument in Koža · Poglej več »
Komunikacija živali
Čivava z renčanjem (zvočni signal), kazanjem zob in položajem ušes (vidni signal) sporoča, da bo napadla, če se bo vsiljivec še bolj približal Komunikacija ali sporazumevanje živali je proces, v katerem en živalski organizem z oddajanjem signala, ki se prek medija prenese do drugega organizma (sprejemnika), povzroči spremembo sprejemnikovega vedenja.
Novo!!: Integument in Komunikacija živali · Poglej več »
Krempelj
Krempelj domače mačke Krempelj je upognjen, špičast izrastek na koncu prstov pri večini sesalcev, plazilcev in ptičev.
Novo!!: Integument in Krempelj · Poglej več »
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Novo!!: Integument in Kutikula · Poglej več »
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Novo!!: Integument in Las · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Integument in Latinščina · Poglej več »
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Novo!!: Integument in Levitev · Poglej več »
Lojnica
Lójnica je sestavljena mešičkasta kožna žleza, ki v koži holokrino secernira loj in ga praviloma izloča v lasni mešiček.
Novo!!: Integument in Lojnica · Poglej več »
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Novo!!: Integument in Luska · Poglej več »
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Novo!!: Integument in Malarija · Poglej več »
Meduza (zoologija)
Meduza klobučnjaka iz rodu ''Chrysaora'' Plavanje kubomeduze (posnetek vrste ''Alatina alata'') Meduza je prostoplavajoča življenjska oblika predstavnikov nekaterih skupin ožigalkarjev, konkretno klobučnjakov, kubomeduz in trdoživnjakov, ki se razmnožuje spolno.
Novo!!: Integument in Meduza (zoologija) · Poglej več »
Migetalka
Mikroskopska slika migetalk Migetálka ali cílij je nitasti organel evkariontske celice.
Novo!!: Integument in Migetalka · Poglej več »
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Novo!!: Integument in Mikroorganizem · Poglej več »
Mikrotubul
Mikrotubuli so cevaste strukture premera 20-25 nm in dolžine 200 nm–25 µm, zgrajene iz tubulina in se nahajajo v citoplazmi evkariontske celice.
Novo!!: Integument in Mikrotubul · Poglej več »
Mikrovilus
Mikrovili so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih epitelijskih celic, zlasti tistih, ki hitro sprejemajo snovi (na primer jetrne celice in celice primarne zvite cevke nefrona).
Novo!!: Integument in Mikrovilus · Poglej več »
Mlečna žleza
Mléčna žléza (latinsko glandula mammaria) je sestavljena cevastomešičkasta žleza v dojki.
Novo!!: Integument in Mlečna žleza · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Integument in Molekula · Poglej več »
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Novo!!: Integument in Nevretenčarji · Poglej več »
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Novo!!: Integument in Nevron · Poglej več »
Noht
Nohti na prstih roke Noht je roževinast izrastek na zgornji strani živalskega prsta.
Novo!!: Integument in Noht · Poglej več »
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Novo!!: Integument in Ožigalkarji · Poglej več »
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Novo!!: Integument in Organ (biologija) · Poglej več »
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Novo!!: Integument in Organel · Poglej več »
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Novo!!: Integument in Organizem · Poglej več »
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Novo!!: Integument in Organska spojina · Poglej več »
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Novo!!: Integument in Pasavci · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Integument in Plazilci · Poglej več »
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Novo!!: Integument in Plenilstvo · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Integument in Plin · Poglej več »
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Novo!!: Integument in Ploski črvi · Poglej več »
Pokožnica
Pokožnica, povrhnjica ali vrhnjica (lat. epidermis) je zgornja plast kože, ki je sestavljena iz.
Novo!!: Integument in Pokožnica · Poglej več »
Polip (zoologija)
koralnjaka v koloniji morskih vetrnic živijo samotarsko Polip je pritrjena življenjska oblika predstavnikov večine skupin ožigalkarjev, ki se razmnožuje nespolno, z brstenjem.
Novo!!: Integument in Polip (zoologija) · Poglej več »
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Novo!!: Integument in Praživali · Poglej več »
Prehranjevanje
Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.
Novo!!: Integument in Prehranjevanje · Poglej več »
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Novo!!: Integument in Presnova · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Integument in Rastline · Poglej več »
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Novo!!: Integument in Razred (biologija) · Poglej več »
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Novo!!: Integument in Rep · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Integument in Ribe · Poglej več »
Sesači
Sesači (znanstveno ime Trematoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Novo!!: Integument in Sesači · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Integument in Sesalci · Poglej več »
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Novo!!: Integument in Spužve · Poglej več »
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Novo!!: Integument in Strup · Poglej več »
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Novo!!: Integument in Takson · Poglej več »
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Novo!!: Integument in Telesna temperatura · Poglej več »
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Novo!!: Integument in Termoregulacija · Poglej več »
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Novo!!: Integument in Tkivo · Poglej več »
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Novo!!: Integument in Toplokrvnost · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Integument in Toplota · Poglej več »
Trakulje
Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Novo!!: Integument in Trakulje · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Integument in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Novo!!: Integument in Vezivo (biologija) · Poglej več »
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Novo!!: Integument in Vretenčarji · Poglej več »
Vrtinčarji
Vrtinčarji (znanstveno ime Turbellaria) so prosto živeči ploskavci z omigetalčeno kožo.
Novo!!: Integument in Vrtinčarji · Poglej več »
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Novo!!: Integument in Zajedavstvo · Poglej več »
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Novo!!: Integument in Zunanji skelet · Poglej več »
