Kazalo
95 odnosi: Šikoku, Šogunat Tokugava, Čubu, Čugoku, Biom, Biva, Cunami, Dedžima, Druga svetovna vojna, Fen (veter), Filipinsko morje, Fudži, Hokaido, Holocen, Honšu, Japonci, Japonska, Japonske Alpe, Japonsko morje, Japonsko otočje, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Kaldera, Kamčatka, Kansai, Kanto, Keihanšin, Kjoto, Kjušu, Kobalt, Kongresna knjižnica, Korejski polotok, Kurilsko otočje, Laguna, Mamut, Mangan, Mangrove, Marijanski jarek, Metropolitansko območje, Mokrišče, Mongoli, Monomiktično jezero, Most, Nafta, Nagasaki, Nagoja, Nara (mesto), Narodni park, Nižavje Kanto, Notranje morje Seto, Obdobje Džomon, ... Razširi indeks (45 več) »
Šikoku
Šikóku (japonsko, kandži: 四国, "štiri province") je najmanjši izmed štirih glavnih japonskih otokov, ki leži južno od Honšuja in zahodno od Kjušuja.
Poglej Geografija Japonske in Šikoku
Šogunat Tokugava
Šogunat Tokugava (/ˌtɒkuːˈɡɑːwə/, 徳川幕府 Tokugava bakufu), znan tudi kot šogunat Edo (江戸幕府, Edo bakufu), je bila vojaška vlada Japonske v obdobju Edo od 1603 do 1868.
Poglej Geografija Japonske in Šogunat Tokugava
Čubu
Regija Čubu Japonske Alpe Čubu (japonsko chūbu-chihō 中部地方, dobesedno »srednji del«) je regija v srednjem delu japonskega otoka Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Čubu
Čugoku
Regija Čugoku Čugoku (japonsko 中国地方 Chūgoku-chihō ali regija San'in-San'yō) je regija v južnem delu japonskega otoka Honšu in zajema pet prefektur: Totori, Šimane, Jamaguči, Hirošima in Okajama.
Poglej Geografija Japonske in Čugoku
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Geografija Japonske in Biom
Biva
Jezero Biva (japonsko 琵琶湖, Biva-ko) je največje sladkovodno jezero na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Biva
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Geografija Japonske in Cunami
Dedžima
Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake.
Poglej Geografija Japonske in Dedžima
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Geografija Japonske in Druga svetovna vojna
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Poglej Geografija Japonske in Fen (veter)
Filipinsko morje
Filipinsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana vzhodno od Filipinskega arhipelaga s površino okrog 5.000.000 km².
Poglej Geografija Japonske in Filipinsko morje
Fudži
Gora Fudži (napačno imenovana tudi Fudžijama, japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Fudži
Hokaido
Hokaido (Hepburnovo prečrkovanje: Hokkaidō, japonsko: 北海道, ainujsko: Mosir, nekoč imenovan tudi Ezo, Jezo ali Jeso), je drugi največji japonski otok in njena največja prefektura.
Poglej Geografija Japonske in Hokaido
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Geografija Japonske in Holocen
Honšu
Honšu (dobesedno glavna dežela) je največji japonski otok.
Poglej Geografija Japonske in Honšu
Japonci
Japonci Japonci so izoliran narod, ki živi večinoma na območju današnje Japonske.
Poglej Geografija Japonske in Japonci
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Geografija Japonske in Japonska
Japonske Alpe
Japonske Alpe (日本アルプス, Nihon Arupusu) so niz gorskih verig na Japonskem, ki razpolavljajo glavni otok Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Japonske Alpe
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Poglej Geografija Japonske in Japonsko morje
Japonsko otočje
Japonsko otočje (Nihon Retto) je skupina otokov, ki tvori državo Japonsko.
Poglej Geografija Japonske in Japonsko otočje
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Geografija Japonske in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Geografija Japonske in Kaldera
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Poglej Geografija Japonske in Kamčatka
Kansai
Kansai (japonsko Kansai-čihō 関西地方) ali regija Kinki (近畿 近畿, Kinki-čihō), je regija v jugozahodnem centralnem delu japonskega otoka Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Kansai
Kanto
Regija Kanto Šindžuku, Tokio Kanto (関東地方) je japonska regija na največjem japonskem otoku Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Kanto
Keihanšin
Keihanšin (京阪神, "Kjoto-Osaka-Kobe") je metropolitanska regija v regiji Kansai na Japonskem, ki obsega metropolitanska območja mest Kjoto v prefekturah Kjoto, Osaka in Kobe v Hjogo.
Poglej Geografija Japonske in Keihanšin
Kjoto
Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Kjoto
Kjušu
Kjušu je tretji največji japonski otok s površino 36.554 km2 in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov.
Poglej Geografija Japonske in Kjušu
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Geografija Japonske in Kobalt
Kongresna knjižnica
Kongresna knjižnica (uradno) je študijska knjižnica s sedežem v Washingtonu, ZDA, ki uradno deluje v podporo Kongresa Združenih držav Amerike, a je odprta tudi za javnost in velja za de facto nacionalno knjižnico ZDA.
Poglej Geografija Japonske in Kongresna knjižnica
Korejski polotok
Korejski polotok je polotok v Vzhodni Aziji.
Poglej Geografija Japonske in Korejski polotok
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Poglej Geografija Japonske in Kurilsko otočje
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Geografija Japonske in Laguna
Mamut
Mamut (znanstveno ime Mammuthus) spada v družino slonov, je bližnji sorodniki današnjih slonov.
Poglej Geografija Japonske in Mamut
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Geografija Japonske in Mangan
Mangrove
Drevo mangrove "''Rhizophora''" v času oseke Rdeči mangrove kalijo semena na matičnem drevesu Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih območjih.
Poglej Geografija Japonske in Mangrove
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Geografija Japonske in Marijanski jarek
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Poglej Geografija Japonske in Metropolitansko območje
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Japonske in Mokrišče
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Geografija Japonske in Mongoli
Monomiktično jezero
Monomiktično jezero je holomiktično jezero, ki se meša od zgoraj navzdol v enem obdobju mešanja vsako leto.
Poglej Geografija Japonske in Monomiktično jezero
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Geografija Japonske in Most
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Japonske in Nafta
Nagasaki
Nagasaki je mesto na Japonskem s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski prefekturi.
Poglej Geografija Japonske in Nagasaki
Nagoja
je velemesto v prefekturi Aiči na Japonskem, ki stoji ob zalivu Ise na jugu otoka Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Nagoja
Nara (mesto)
Nara (奈良市, Nara-ši, japonsko) je glavno mesto prefekture Nara na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Nara (mesto)
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Geografija Japonske in Narodni park
Nižavje Kanto
Nižavje Kantō (japonsko: 関東平野, Kantō heija) je največja nižina na Japonskem in leži v regiji Kanto v osrednjem Honšuju.
Poglej Geografija Japonske in Nižavje Kanto
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Poglej Geografija Japonske in Notranje morje Seto
Obdobje Džomon
Obdobje džomonske kulture (縄文時代 "Džomon džidaj", po vzorcu vrvi, ki se je pojavljal na lončenini) je čas v japonski zgodovini med letoma 14.000 in 300 pr.
Poglej Geografija Japonske in Obdobje Džomon
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Geografija Japonske in Oceanski jarek
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija Japonske in Ognjenik
Ohotska plošča
Ohotska plošča Ohotska plošča je manjša tektonska plošča, ki pokriva območje Ohotskega morja, polotoka Kamčatke, otoka Sahalin ter regije Tohoku in Hokaida na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Ohotska plošča
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Geografija Japonske in Ohotsko morje
Okinava
otok Okinava Okinava (沖縄本島 Okinawa-hontō) je največji otok iz skupine otokov Rjukju, ki je hkrati tudi samostojna prefektura Okinava.
Poglej Geografija Japonske in Okinava
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Geografija Japonske in Otočje
Otočje Rjukju
Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni.
Poglej Geografija Japonske in Otočje Rjukju
Pacifična plošča
Pacifiška plošča Pacifična plošča tudi tihooceanska plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom.
Poglej Geografija Japonske in Pacifična plošča
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Geografija Japonske in Pacifiški ognjeni obroč
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Geografija Japonske in Padavinska senca
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Geografija Japonske in Paleolitik
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Geografija Japonske in Pleistocen
Polotok Izu
Polotok Izu (伊豆半島, Izu-hantō) je velik gorat polotok z globoko razčlenjeno obalo zahodno od Tokia na pacifiški obali otoka Honšu na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Polotok Izu
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Japonske in Potres
Potres in cunami v Tohokuju (2011)
Potres in cunami v Tohokuju sta se zgodila 11.
Poglej Geografija Japonske in Potres in cunami v Tohokuju (2011)
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Geografija Japonske in Predor
Prefektura Šizuoka
Prefektura Shizuoka goro Fuji Shizuoka (japonsko Shizuoka-ken 静岡県) je prefektura v regiji Čubu na japonskem otoku Honšuju.
Poglej Geografija Japonske in Prefektura Šizuoka
Prefektura Čiba
Prefektura Čiba Pogled na prefekturo Čiba Čiba (japonsko Čiba-ken 千葉県) je prefektura v regiji Kanto, na japonskem otoku Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Prefektura Čiba
Prefektura Nagano
Prefektura Nagano (長野県; Nagano-ken) leži v notranjosti japonskega otoka Honšu.
Poglej Geografija Japonske in Prefektura Nagano
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Geografija Japonske in Prelom (geologija)
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geografija Japonske in Premog
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Poglej Geografija Japonske in Ramsarska konvencija
Ruski Daljni vzhod
Ruski Daljni vzhod (rusko Дальний Восток России) je regija v severovzhodni Aziji.
Poglej Geografija Japonske in Ruski Daljni vzhod
Sahalin
Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.
Poglej Geografija Japonske in Sahalin
Sakuradžima
Sakuradžima (japonsko: 桜島, dobesedno »Otok češnjevih cvetov«) je aktivni stratovulkan, prej otok in zdaj polotok, v prefekturi Kagošima na japonskem otoku Kjušu na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Sakuradžima
Sendai, Mijagi
Podobe mesta Sendai Sendai (japonsko 仙台市) je glavno mesto japonske prefekture Mijagi in leži na severovzhodu otoka Honšu, v regiji Tohoku.
Poglej Geografija Japonske in Sendai, Mijagi
Seznam ramsarskih mokrišč na Japonskem
Ramsarska konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, zlasti kot habitat vodnih ptic, je mednarodna pogodba za ohranjanje in trajnostno rabo mokrišč.
Poglej Geografija Japonske in Seznam ramsarskih mokrišč na Japonskem
Silur
Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.
Poglej Geografija Japonske in Silur
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Geografija Japonske in Slanost
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Poglej Geografija Japonske in Stratovulkan
Svetišče Icukušima
Svetišče Icukušima (厳島神社 (嚴島神社), Icukušima-džindža) je šintoistično svetišče na otoku Icukušima (popularno znan kot Mijadžima), najbolj znan po svojih »lebdečih« vratih tori.
Poglej Geografija Japonske in Svetišče Icukušima
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Geografija Japonske in Tajga
Tajvan
Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.
Poglej Geografija Japonske in Tajvan
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Geografija Japonske in Tektonska plošča
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija Japonske in Tihi ocean
Tohoku
Regija Tohoku Tohoku (japonsko Tōhoku-chihō 東北地方 ali regija Michinoku みちのく) je regija v severovzhodnem delu največjega japonskega otoka Honshū.
Poglej Geografija Japonske in Tohoku
Tokijski zaliv
Tokijski zaliv (東京湾 Tokio-van) je zaliv na južnem delu regije Kanto na Japonskem.
Poglej Geografija Japonske in Tokijski zaliv
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej Geografija Japonske in Tokio
Tori
Tori (japonsko: 鳥居) so tradicionalna japonska vrata, ki jih najpogosteje najdemo na vhodu ali znotraj šintoističnega svetišča, kjer simbolično označujejo prehod iz vsakdanjega v sveto.
Poglej Geografija Japonske in Tori
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Geografija Japonske in Tropski ciklon
Veliki potres v Hanšinu
Veliki potres v Hanšinu (阪神・淡路大震災, Hanšin Avadži daišinsai) ali potres v Kobeju se je zgodil 17.
Poglej Geografija Japonske in Veliki potres v Hanšinu
Veliki potres v Kantoju (1923)
Veliki potres v Kantoju (関東大地震, Kantō dai-džišin; Kantō ō-džšin) je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku Honšu ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC).
Poglej Geografija Japonske in Veliki potres v Kantoju (1923)
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Geografija Japonske in Vzhodna Azija
Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.
Poglej Geografija Japonske in Vzhodnokitajsko morje
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Japonske in Zemeljski plin