Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Avstro-Ogrska, Četrtna skupnost Črnuče, Boris Kidrič, Boris Kraigher, Franc Leskošek, Gorenjska, Gorenjski odred, Goriška brda, Ježica, Josip Broz - Tito, Komandant, Komunizem, Ljubljana, Maks Pečar, Narodnoosvobodilni boj, Osijek, Osnovna šola, Partizan, Pobeg iz Gonarsa, Politični komisar, Prva svetovna vojna, Red narodnega heroja, Seznam slovenskih narodnih herojev, Slovenci, Svoboda (razločitev), Tretja operativna cona, Trst, Trzin, Varnostno-obveščevalna služba, Velenje, Velika Gorica, Vinje, Vrhovlje, Sežana, Vzajemnost, Zveza komunistov Jugoslavije, Zveza komunistov Slovenije, 13. januar, 1913, 1943, 2. avgust.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Franc Ravbar in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Četrtna skupnost Črnuče
Četrtna skupnost Črnuče Četrtna skupnost Črnuče je ožja enota Mestne občine Ljubljana in zajema severne predele Ljubljane, ki ležijo na levem bregu Save.
Novo!!: Franc Ravbar in Četrtna skupnost Črnuče · Poglej več »
Boris Kidrič
Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd, Jugoslavija.
Novo!!: Franc Ravbar in Boris Kidrič · Poglej več »
Boris Kraigher
Boris Kraigher – Janez, slovenski komunist, partizan, politični komisar, prvoborec, politik in narodni heroj, * 14. februar 1914, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 4. januar 1967, Sremska Mitrovica (avtomobilska nesreča).
Novo!!: Franc Ravbar in Boris Kraigher · Poglej več »
Franc Leskošek
Franc Leskošek (ilegalno partijsko ime Luka. partizansko ime Peter Strugar), slovenski častnik in politik, * 9. december 1897, Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.
Novo!!: Franc Ravbar in Franc Leskošek · Poglej več »
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Novo!!: Franc Ravbar in Gorenjska · Poglej več »
Gorenjski odred
Gorenjski odred je ime več odredov.
Novo!!: Franc Ravbar in Gorenjski odred · Poglej več »
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Novo!!: Franc Ravbar in Goriška brda · Poglej več »
Ježica
Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.
Novo!!: Franc Ravbar in Ježica · Poglej več »
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Novo!!: Franc Ravbar in Josip Broz - Tito · Poglej več »
Komandant
GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.
Novo!!: Franc Ravbar in Komandant · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Franc Ravbar in Komunizem · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Franc Ravbar in Ljubljana · Poglej več »
Maks Pečar
Maks Pečar (partizanski imeni Črne in Andrejev), slovenski komunist, partizan in narodni heroj, * 10. oktober 1907, Ljubljana, † 30. september 1941, Selo pri Vodicah.
Novo!!: Franc Ravbar in Maks Pečar · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: Franc Ravbar in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Novo!!: Franc Ravbar in Osijek · Poglej več »
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Novo!!: Franc Ravbar in Osnovna šola · Poglej več »
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Novo!!: Franc Ravbar in Partizan · Poglej več »
Pobeg iz Gonarsa
Edini dokumentiran uspešen pobeg iz Koncentracijskega taborišča Gonars je bil v noči s 30. na 31. avgust 1942, ko je iz taborišča pobegnilo osem internirancev, med katerimi so bili vidni funkcionarji KP in NOB Franc Ravbar-Vitez, Boris Kraigher in Miro Perc-Maks, poleg tega pa še Ludvik Pangerc, Janez Učakar, Bojan Štih, Viktor Ilovar in Ivan Bratko.
Novo!!: Franc Ravbar in Pobeg iz Gonarsa · Poglej več »
Politični komisar
Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.
Novo!!: Franc Ravbar in Politični komisar · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Franc Ravbar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red narodnega heroja
Red narodnega heroja Jugoslavije Red narodnega heroja Jugoslavije Réd národnega herója je bilo jugoslovansko vojaško odlikovanje, ki so ga podeljevali udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki so se izkazali v boju in za herojsko držo pred razrednim sovražnikom.
Novo!!: Franc Ravbar in Red narodnega heroja · Poglej več »
Seznam slovenskih narodnih herojev
To je abecedni seznam slovenskih narodnih herojev in herojin narodnoosvobodilnega boja (1941-1945).
Novo!!: Franc Ravbar in Seznam slovenskih narodnih herojev · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Franc Ravbar in Slovenci · Poglej več »
Svoboda (razločitev)
Svoboda je lahko ime več glasil in organizacij.
Novo!!: Franc Ravbar in Svoboda (razločitev) · Poglej več »
Tretja operativna cona
Tretja operativna cona (tudi III. operativna cona ali Alpska operativna cona) je bila ustanovljena z ukazom Glavnega poveljstva NOV in PO Slovenije dne 26. decembra 1942.
Novo!!: Franc Ravbar in Tretja operativna cona · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Franc Ravbar in Trst · Poglej več »
Trzin
Trzin je naselje in sedež tretje najmanjše in gospodarsko najbolj uspešne slovenske občine.
Novo!!: Franc Ravbar in Trzin · Poglej več »
Varnostno-obveščevalna služba
Varnostno-obveščevalna služba (kratica VOS) je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS.
Novo!!: Franc Ravbar in Varnostno-obveščevalna služba · Poglej več »
Velenje
Velenje (WöllanLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Franc Ravbar in Velenje · Poglej več »
Velika Gorica
Velika Gorica je satelitsko mesto hrvaške prestolnice Zagreb in ima po popisu 2021 dobrih 30.000 prebivalcev, medtem ko prebivalstvo mestne občine (Grad Velika Gorica) šteje še enkrat več, 61.000 ljudi (skupaj s sosednjimi občinami Pokupsko, Orle in Kravarsko pa skoraj 70.000).
Novo!!: Franc Ravbar in Velika Gorica · Poglej več »
Vinje
Vinje je občina v okrožju Vestfold og Telemark na Norveškem.
Novo!!: Franc Ravbar in Vinje · Poglej več »
Vrhovlje, Sežana
Vrhovlje je naselje v Občini Sežana.
Novo!!: Franc Ravbar in Vrhovlje, Sežana · Poglej več »
Vzajemnost
Vzajemnost kot družbena norma je pričakovanje, da se ljudje odzovejo drugim ljudem na podobne načine - odzivanje na darila in prijaznost drugih s podobno dobrohotnostjo in odzivanje na škodljiva dejanja drugih, bodisi z brezbrižnostjo ali kako drugo obliko povračilnega ukrepa.
Novo!!: Franc Ravbar in Vzajemnost · Poglej več »
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Novo!!: Franc Ravbar in Zveza komunistov Jugoslavije · Poglej več »
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Novo!!: Franc Ravbar in Zveza komunistov Slovenije · Poglej več »
13. januar
13.
Novo!!: Franc Ravbar in 13. januar · Poglej več »
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Franc Ravbar in 1913 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Franc Ravbar in 1943 · Poglej več »
2. avgust
2.
Novo!!: Franc Ravbar in 2. avgust · Poglej več »
