Hitreje kot brskalnik!
22 odnosi: Albert Einstein, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, Berlin, Ernst Cassirer, Freiburg im Breisgau, Hannover, Ikonografija, Ikonologija, München, New Jersey, Prva svetovna vojna, Sveti Marko, Tretji rajh, Umetnostna zgodovina, Univerza Harvard, Univerza Princeton, Univerza v Freiburgu, Univerza v Hamburgu, Univerza v New Yorku, Wolfgang Ernst Pauli, Zadnja večerja, Združene države Amerike.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Erwin Panofsky in Albert Einstein · Poglej več »
Ameriška akademija umetnosti in znanosti
Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.
Novo!!: Erwin Panofsky in Ameriška akademija umetnosti in znanosti · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Erwin Panofsky in Berlin · Poglej več »
Ernst Cassirer
Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu, * 28. julij 1874, Breslau, Šlezija (sedaj Poljska), † 13. april 1945, New York, ZDA.
Novo!!: Erwin Panofsky in Ernst Cassirer · Poglej več »
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Erwin Panofsky in Freiburg im Breisgau · Poglej več »
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Novo!!: Erwin Panofsky in Hannover · Poglej več »
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Novo!!: Erwin Panofsky in Ikonografija · Poglej več »
Ikonologija
Ikonologija je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja z razlago podob.
Novo!!: Erwin Panofsky in Ikonologija · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Erwin Panofsky in München · Poglej več »
New Jersey
New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.
Novo!!: Erwin Panofsky in New Jersey · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Erwin Panofsky in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sveti Marko
Sveti Marko Evangelist, krščanski svetnik in domnevni avtor Evangelija po Marku.
Novo!!: Erwin Panofsky in Sveti Marko · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Erwin Panofsky in Tretji rajh · Poglej več »
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Novo!!: Erwin Panofsky in Umetnostna zgodovina · Poglej več »
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Erwin Panofsky in Univerza Harvard · Poglej več »
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Erwin Panofsky in Univerza Princeton · Poglej več »
Univerza v Freiburgu
Univerza v Freiburgu (nemško Albert-Ludwigs-Universität Freiburg) je univerza v Freiburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1457.
Novo!!: Erwin Panofsky in Univerza v Freiburgu · Poglej več »
Univerza v Hamburgu
Univerza v Hamburgu (nemško Universität Hamburg) je univerza v Hamburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena 28. marca 1919.
Novo!!: Erwin Panofsky in Univerza v Hamburgu · Poglej več »
Univerza v New Yorku
Univerza v New Yorku (kratica NYU) je zasebna univerza s sedežem v mestu New York, Združene države Amerike.
Novo!!: Erwin Panofsky in Univerza v New Yorku · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Erwin Panofsky in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Zadnja večerja
Zadnja večerja, Leopold Layer, 1799 Zádnja večérja imenujemo dogodek, ko je Jezus zadnjikrat večerjal z učenci (apostoli), preden je bil izdan in usmrčen.
Novo!!: Erwin Panofsky in Zadnja večerja · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Erwin Panofsky in Združene države Amerike · Poglej več »
