Kazalo
165 odnosi: Afganistan, Akupunktura, Altaj, Anestezija, Antonin Pij, Armilarna sfera, Šaanši, Šanši, Šiungnu, Šjan, Šjan (dinastija Han), Štiriindvajset zgodovin, Šuan (dinastija Han), Šučang, Žižola, Čangan, Čengdu, Čin Ši Huang, Čong (dinastija Han), Bajkalsko jezero, Baktrija, Bambus, Bar (trava), Breskev, Buča, Cao Cao, Cao Pi, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Daoizem, Džangdžjašanska hanska bambusna besedila, Dži (dinastija Han), Džunka, Devet poglavij matematične umetnosti, Dinastija Šin, Dinastija Čin, Dinastija Tang, Diofant, Domača gos, Domača kokoš, Domača ovca, Evnuh, Evrazijska stepa, Evropa, Evropski dihur, Fazan, Ferganska dolina, Fevd, Fižol, Gandara, Gansu, ... Razširi indeks (115 več) »
- Bivše države v kitajski zgodovini
- Dinastije v kitajski zgodovini
- Leto 206 pr. n. št.
- Ukinitve leta 220
- Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Dinastija Han in Afganistan
Akupunktura
Akupunkturna »karta« iz dinastije Ming Akupunktura ali zhen jiu je zdravilska metoda, ki temelji na zabadanju iglic v akupunkturne točke.
Poglej Dinastija Han in Akupunktura
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Dinastija Han in Altaj
Anestezija
Anestezija (iz grških besed αν- (an-) - »brez« + αἲσθησις (aisthesis) - »zaznava«) je prekinitev čutne zaznavnosti.
Poglej Dinastija Han in Anestezija
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Dinastija Han in Antonin Pij
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Dinastija Han in Armilarna sfera
Šaanši
Šaanši (pinjin: Shaanxi;; alternativno Šensi) je kopenska provinca v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Dinastija Han in Šaanši
Šanši
Šanši (kitajsko 山西i, prej latinizirano kot Šansi) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske in del severnokitajske regije.
Poglej Dinastija Han in Šanši
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Dinastija Han in Šiungnu
Šjan
Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Dinastija Han in Šjan
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej Dinastija Han in Šjan (dinastija Han)
Štiriindvajset zgodovin
Štiriindvajset zgodovin znane tudi kot Prave zgodovine so uradne zgodovine kitajskih dinastij od obdobje od najzgodnejše dinastije leta 3000 pr.
Poglej Dinastija Han in Štiriindvajset zgodovin
Šuan (dinastija Han)
Šuan (kitajsko 漢宣帝), rojen kot Liu Bingji (kitajsko 劉病已), je bil deseti cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 74 do 48 pr.
Poglej Dinastija Han in Šuan (dinastija Han)
Šučang
Šučang (tradicionalno kitajsko 許昌, poenostavljeno kitajsko 许昌) je mesto na ravni prefekture v osrednji kitajski provinci Henan.
Poglej Dinastija Han in Šučang
Žižola
Žižola (znanstveno ime Ziziphus zizyphus, tudi navadni čičimak ali kitajski datelj) je trnat grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 10 metrov.
Poglej Dinastija Han in Žižola
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Dinastija Han in Čangan
Čengdu
Čengdu (pinjin: Chengdu; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), alternativno latinizirano kot Čengtu, je podprovinčno mesto, ki služi kot glavno mesto kitajske province Sečuan.
Poglej Dinastija Han in Čengdu
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Dinastija Han in Čin Ši Huang
Čong (dinastija Han)
Čong (kitajsko 漢冲帝, pinjin Hàn Chōng Dì) z kitajske dinastije Han je bil deveti cesar dinastije Vzhodni Han, * 143, † 15. februar 145.
Poglej Dinastija Han in Čong (dinastija Han)
Bajkalsko jezero
Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Poglej Dinastija Han in Bajkalsko jezero
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Dinastija Han in Baktrija
Bambus
Bámbus (znanstveno ime Bambuseae) je trajnica iz družine trav z olesenelimi stebli.
Poglej Dinastija Han in Bambus
Bar (trava)
Bar ali laški muhvič (znanstveno ime Setaria italica) je kulturna ali divja trava z debelim klasom.
Poglej Dinastija Han in Bar (trava)
Breskev
Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa.
Poglej Dinastija Han in Breskev
Buča
Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod rastlin iz družine bučevk (Cucurbitaceae). Imajo obojestranske žilne snope in večinoma krpate, premenjalne liste, cvetovi so večinoma beli ali rumeni, enospolni in petštevni. Plodovi in semena nekaterih vrst bučevk so užitni.
Poglej Dinastija Han in Buča
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej Dinastija Han in Cao Cao
Cao Pi
Cao Pi (kitajsko 魏文帝) z vljudnostnim imenom Dzihuan, je bil prvi cesar države Cao Vej v obdobju treh kraljestev Kitajske, ki je vladal od leta 220 do 226, * okoli 187 † 29. junij 226.
Poglej Dinastija Han in Cao Pi
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Dinastija Han in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Poglej Dinastija Han in Daoizem
Džangdžjašanska hanska bambusna besedila
Džangdžjašanska hanska bambusna besedila so starodavna kitajska pisna dela iz obdobja dinastije Han, napisana v letih 196–186 pr.
Poglej Dinastija Han in Džangdžjašanska hanska bambusna besedila
Dži (dinastija Han)
Dži (poenostavljeno kitajsko 漢质帝, tradicionalno kitajsko 質帝, pinjin Hàn Zhì Dì) je bil kitajski cesar, deseti iz dinastije Han, * 138, † 26. julij 146.
Poglej Dinastija Han in Dži (dinastija Han)
Džunka
Džunka je kitajska jadrnica.
Poglej Dinastija Han in Džunka
Devet poglavij matematične umetnosti
Stran ''Devetih poglavij matematične umetnosti'', objavljenih leta 1820 Devet poglavij matematične umetnosti je kitajska knjiga o matematiki, ki jo je sestavilo več generacij učenjakov od 10.
Poglej Dinastija Han in Devet poglavij matematične umetnosti
Dinastija Šin
Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Šin
Dinastija Čin
Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Čin
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Tang
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Dinastija Han in Diofant
Domača gos
Domača gos je udomačena perutnina, ki se jo goji zaradi mesa, jajc in perja.
Poglej Dinastija Han in Domača gos
Domača kokoš
Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.
Poglej Dinastija Han in Domača kokoš
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Dinastija Han in Domača ovca
Evnuh
Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.
Poglej Dinastija Han in Evnuh
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Dinastija Han in Evrazijska stepa
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Dinastija Han in Evropa
Evropski dihur
Evropski dihur (znanstveno ime Mustela putorius) zraste v dolžino približno 40 cm, njegov rep pa meri do 17 cm.
Poglej Dinastija Han in Evropski dihur
Fazan
Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur.
Poglej Dinastija Han in Fazan
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Dinastija Han in Ferganska dolina
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Dinastija Han in Fevd
Fižol
Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.
Poglej Dinastija Han in Fižol
Gandara
Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Dinastija Han in Gandara
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Gansu
Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.
Poglej Dinastija Han in Gaussova eliminacijska metoda
Geocentrični model
''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.
Poglej Dinastija Han in Geocentrični model
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Dinastija Han in Gobi
Gorčica
thumb Gorčíca, tudi górčica spada med najstarejše začimbe.
Poglej Dinastija Han in Gorčica
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Dinastija Han in Govedo
Guangši
Guangši (广西; pinjin Kwanghsi;; Gvangjsih), uradno Avtonomna pokrajina Guangši ljudstva Džuang (ARGD), je avtonomna pokrajina na jugu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Guangši
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Dinastija Han in Halleyjev komet
Hegemonija
Hegemonija ali nadvlada, prevlada, je političen, kulturni ali ekonomski vpliv ali dominacija enega naroda, družbe ali skupine nad drugim.
Poglej Dinastija Han in Hegemonija
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Dinastija Han in Henan
Hruška
Hruška (znanstveno ime Pyrus communis) je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami.
Poglej Dinastija Han in Hruška
Huan (dinastija Han)
Cesar Huan (kitajsko 漢桓帝, pinjin Hàn Huán Dì) je bil 27.
Poglej Dinastija Han in Huan (dinastija Han)
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Dinastija Han in Ind
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Dinastija Han in Indija
Inflacija
hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.
Poglej Dinastija Han in Inflacija
Jagodnjak
Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic.
Poglej Dinastija Han in Jagodnjak
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Dinastija Han in Japonska
Jazbec
Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.
Poglej Dinastija Han in Jazbec
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Dinastija Han in Ječmen
Jeleni
Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena.
Poglej Dinastija Han in Jeleni
Jerebica (ptica)
| binomial.
Poglej Dinastija Han in Jerebica (ptica)
Jin in jang
Dvojica jin in jang je med osnovnimi pojmi kitajske filozofije (jin -; jang -). Ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo.
Poglej Dinastija Han in Jin in jang
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Junan
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Dinastija Han in Kašgar
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Dinastija Han in Kamele
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Dinastija Han in Kartografija
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Dinastija Han in Kazahstan
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Dinastija Han in Kitajska
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Dinastija Han in Kitajska pisava
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Dinastija Han in Kitajski zid
Kljunasto merilo
Digitalno kljunasto merilo Uporaba Vernierovega kljunastega merila Kljúnasto merílo (pogovorno, v žargonu 'šubler' (iz nemščine die Schublehre - dobesedno potisno merilo)) je merilna priprava za merjenje razdalj z natančnostjo od 0,1 mm, pri desetiškem noniju, ali pa do 0,02 mm pri petdesetiškem noniju.
Poglej Dinastija Han in Kljunasto merilo
Knjiga Hana
Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr.
Poglej Dinastija Han in Knjiga Hana
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Poglej Dinastija Han in Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga o številih in računanju
Knjiga o številih in računanju (kitajsko 筭數書, pinjin Suàn shù shū) ali Spisi o računanju je ena od najstarejših znanih kitajskih matematičnih razprav.
Poglej Dinastija Han in Knjiga o številih in računanju
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Dinastija Han in Komet
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Poglej Dinastija Han in Konfucij
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Konfucijanstvo
Koreja
Vzhodni Aziji Koreja (한국/韓國/Hanguk, in / 조선/朝鮮/Joseon) je ozemlje in nekdanja država na Korejskem polotoku, ki je po letu 1945 razpadla na Severno in Južno Korejo.
Poglej Dinastija Han in Koreja
Kroženje vode
Vodni krog-verzija za otroke Vodni krog-verzija za odrasle Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.
Poglej Dinastija Han in Kroženje vode
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Dinastija Han in Kušansko cesarstvo
Laodzi
Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.
Poglej Dinastija Han in Laodzi
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Poglej Dinastija Han in Legalizem (kitajska filozofija)
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Dinastija Han in Les
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Dinastija Han in Linearna enačba
Ling (dinastija Han)
Ling (kitajsko 漢靈帝 / 漢灵帝, pinjin hàn líng dì) z osebnim imenom Liu Hong je bil 12.
Poglej Dinastija Han in Ling (dinastija Han)
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Poglej Dinastija Han in Lunin mrk
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Dinastija Han in Luojang
Marelica
Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).
Poglej Dinastija Han in Marelica
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Dinastija Han in Mark Avrelij
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Dinastija Han in Med
Melona
Melóna, tudi dínja (znanstveno ime Cucumis melo), je kulturna rastlina iz družine bučevk s plazečim se steblom, pa tudi njen plod, ki se ga pogosto napačno uvršča med zelenjavo, čeprav gre za sadje.
Poglej Dinastija Han in Melona
Mjanmar
Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.
Poglej Dinastija Han in Mjanmar
Navadna konoplja
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.
Poglej Dinastija Han in Navadna konoplja
Navadna lisica
Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.
Poglej Dinastija Han in Navadna lisica
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Dinastija Han in Negativno število
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Dinastija Han in Ničla funkcije
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Dinastija Han in Nomadi
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Notranja Mongolija
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej Dinastija Han in Obdobje pomladi in jeseni
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Dinastija Han in Obdobje vojskujočih se držav
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Dinastija Han in Pakistan
Partija
Partija je lahko.
Poglej Dinastija Han in Partija
Partizanske prepovedi
Partizanske prepovedi (kitajsko 黨錮之禍) je naziv dveh dogodkov v dinastiji Vzhodni Han, v katerih so aretirali številne konfucijanske učenjake, ki so služili kot uradniki v cesarski vladi Hana in nasprotovali močnim evnuhom, ter njihove podpornike, univerzitetne študente iz Luojanga.
Poglej Dinastija Han in Partizanske prepovedi
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Dinastija Han in Partsko cesarstvo
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Dinastija Han in Pšenica
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Peking
Pet elementov (vušing)
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.
Poglej Dinastija Han in Pet elementov (vušing)
Pi (črka)
Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.
Poglej Dinastija Han in Pi (črka)
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Dinastija Han in Pitagorov izrek
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Dinastija Han in Pivo
Plavž
Plavž Shematski prerez plavžaPlavž ali Visoka peč je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.
Poglej Dinastija Han in Plavž
Prašičereja
Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga.
Poglej Dinastija Han in Prašičereja
Pravi kostanj
Pravi kostanj, tudi domači kostanj (znanstveno ime Castanea sativa) je drevo iz družine bukovk; uspeva na območju med Kavkazom in Sredozemljem.
Poglej Dinastija Han in Pravi kostanj
Proso
Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina.
Poglej Dinastija Han in Proso
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Dinastija Han in Psi
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Dinastija Han in Ptolemaj
Rdeče obrvi
Pobarvani keramični kipi kitajskega konjenika in deset pešakov z oklepi in ščiti, vendar brez (izgubljenega) orožja; v ozadju so še trije konjeniki; grobnica cesarja Džinga iz Hana (vladal 157-141 pr. n. št.), zdaj Pokrajinski muzej Hajnana Zemljevid kmečkih uporov v dinastiji Šin, vključno z Lulinovim uporom in uporom Rdečih obrvi Rdeče obrvi (kitajsko 赤眉, pinjin Chìméi) je bilo eno od dveh velikih kmečkih uporniških gibanj proti Vang Mangovi kratkotrajni dinastiji Šin.
Poglej Dinastija Han in Rdeče obrvi
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Dinastija Han in Riž
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Dinastija Han in Ribe
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Dinastija Han in Rimsko cesarstvo
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Dinastija Han in Rumena reka
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Dinastija Han in Samarkand
Samokolnica
Samokolnica Samokolnica je ročno prevozno sredstvo za tovor, ki se uporablja v gradbeništvu in kmetijstvu.
Poglej Dinastija Han in Samokolnica
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Dinastija Han in Sečuan
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Poglej Dinastija Han in Severna Koreja
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Dinastija Han in Sima Čjan
Sima Tan
Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.
Poglej Dinastija Han in Sima Tan
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Dinastija Han in Sladkor
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Dinastija Han in Sogdija
Sojina omaka
Sojina omaka (Shōyu) je vzhodnoazijska začimbna omaka, ki se izdeluje iz vode, sojinih zrn, žit in soli.
Poglej Dinastija Han in Sojina omaka
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Dinastija Han in Sol
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Dinastija Han in Sončev mrk
Sove
Sôve (znanstveno ime Strigiformes) so red ptic, v katerega običajno spadata dve živeči družini (v preteklosti jih je bilo večje število).
Poglej Dinastija Han in Sove
Sraka
Sraka (znanstveno ime Pica pica) je ptič iz družine vranov, ki gnezdi po vsej Evropi, v večjem delu Azije in severozahodni Afriki.
Poglej Dinastija Han in Sraka
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Dinastija Han in Srednja Azija
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Dinastija Han in Suženjstvo
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Dinastija Han in Svila
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Dinastija Han in Svilna pot
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Dinastija Han in Tadžikistan
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Dinastija Han in Tarimska kotlina
Taro
Taro (znanstveno ime Colocasia esculenta) je tropska rastlina, ki se primarno goji kot gomoljna, sekundarno pa kot listnata zelenjava.
Poglej Dinastija Han in Taro
Telovadba
Športna vzgoja na gimnaziji v Mariboru leta 1957 Telovadba je izraz, s katerim pojmujemo telesne vaje, ki so namenjene krepitvi mišic, utrjevanju fizične kondicije in izpopolnjevanju telesnih sposobnosti.
Poglej Dinastija Han in Telovadba
Tempelj belega konja
Tempelj belega konja (kitajsko 白马寺) je budistični tempelj v Luojangu v kitajski provinci Henan, ki je po izročilu prvi budistični tempelj na Kitajskem.
Poglej Dinastija Han in Tempelj belega konja
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Dinastija Han in Tri kraljestva
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Dinastija Han in Tropsko leto
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Dinastija Han in Upor rumenih turbanov
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Dinastija Han in Vazal
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Dinastija Han in Verižni ulomek
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Dinastija Han in Vietnam
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Dinastija Han in Vino
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Dinastija Han in Vladarska rodbina
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Dinastija Han in Volna
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Dinastija Han in Vu, cesar Hana
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Zapisi velikega zgodovinarja
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Dinastija Han in Zemlja
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Dinastija Han in Zgodovina Kitajske
Glej tudi
Bivše države v kitajski zgodovini
Dinastije v kitajski zgodovini
Leto 206 pr. n. št.
Ukinitve leta 220
Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.
Prav tako znan kot Dinastija Hanov.