Hitreje kot brskalnik!
53 odnosi: Aditon, Ajdin, Aleksander Veliki, Apolon, Arheologija, Arhitrav, Artemida, Artemidin tempelj v Efezu, Cavea, Cela, Darej I., Delfi, Dioklecijanovo preganjanje, Efez, Ekbatana, Friz, Grifin, Hadrijan, Hekata, Heksameter, Herodot, Homer, Jonija, Kaldarij, Kapitel, Kibela, Krepidom, Krez, Meander (umetnost), Milet, Mozaik, Pavzanij, Pavzanij (geograf), Pediment, Pilaster, Plinij starejši, Prva svetovna vojna, Relief (umetnost), Rimske terme, Selevk I. Nikator, Selevkidsko cesarstvo, Sima (arhitektura), Sogdija, Stilobat, Stoa, Strabon, Tempelj, Teodozij I., Tepidarij, Turčija, ..., Venec (arhitektura), Vitruvij, Zgodovinar. Razširi indeks (3 več) »
Aditon
Aditon (grško Άδυτον ali latinsko adytum) je omejeno območje v celi grškega ali rimskega templja.
Novo!!: Didima in Aditon · Poglej več »
Ajdin
Ajdin je moško osebno ime.
Novo!!: Didima in Ajdin · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Didima in Aleksander Veliki · Poglej več »
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Novo!!: Didima in Apolon · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Didima in Arheologija · Poglej več »
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Novo!!: Didima in Arhitrav · Poglej več »
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Novo!!: Didima in Artemida · Poglej več »
Artemidin tempelj v Efezu
Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.
Novo!!: Didima in Artemidin tempelj v Efezu · Poglej več »
Cavea
Razdelitev Koloseja v sektorje za različne ljudi, ki so jih zasedli V antičnem Rimu je bila cavea (iz latinščine 'prostor za gledalce') del s sedeži rimskih gledališč in rimskega amfiteatra.
Novo!!: Didima in Cavea · Poglej več »
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Novo!!: Didima in Cela · Poglej več »
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Novo!!: Didima in Darej I. · Poglej več »
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Novo!!: Didima in Delfi · Poglej več »
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Novo!!: Didima in Dioklecijanovo preganjanje · Poglej več »
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Novo!!: Didima in Efez · Poglej več »
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Novo!!: Didima in Ekbatana · Poglej več »
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Novo!!: Didima in Friz · Poglej več »
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Novo!!: Didima in Grifin · Poglej več »
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Novo!!: Didima in Hadrijan · Poglej več »
Hekata
Hekata Hekata (starogrško: Hekáte) je v grški mitologiji boginja čarovništva in podzemlja ter zaščitnica Magije.
Novo!!: Didima in Hekata · Poglej več »
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Novo!!: Didima in Heksameter · Poglej več »
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Novo!!: Didima in Herodot · Poglej več »
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Novo!!: Didima in Homer · Poglej več »
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Novo!!: Didima in Jonija · Poglej več »
Kaldarij
Kaldarij rimskega kopališča v Bathu, Anglija; tla kaldarija so bila odstranjena, da bi se videl prostor, po katerem je krožil vroč zrak in ogreval tla Kaldarij (latinsko caldarium, calidarium, cella caldaria ali cella coctilium) je bil prostor z vgreznjenim bazenom v sklopu rimskega kopališča.
Novo!!: Didima in Kaldarij · Poglej več »
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Novo!!: Didima in Kapitel · Poglej več »
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Novo!!: Didima in Kibela · Poglej več »
Krepidom
Krepidom je arhitekturni izraz za del strukture starodavnih grških stavb.
Novo!!: Didima in Krepidom · Poglej več »
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr. n. št. do okoli 546 pr. n. št..
Novo!!: Didima in Krez · Poglej več »
Meander (umetnost)
Meander ali meandros (grško: Μαίανδρος) je dekorativni meja izdelana iz neprekinjene črte, ki oblikuje ponavljajoče se motive.
Novo!!: Didima in Meander (umetnost) · Poglej več »
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Novo!!: Didima in Milet · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Didima in Mozaik · Poglej več »
Pavzanij
Pausanias je ime več oseb.
Novo!!: Didima in Pavzanij · Poglej več »
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Novo!!: Didima in Pavzanij (geograf) · Poglej več »
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Novo!!: Didima in Pediment · Poglej več »
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Novo!!: Didima in Pilaster · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Didima in Plinij starejši · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Didima in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Novo!!: Didima in Relief (umetnost) · Poglej več »
Rimske terme
V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.
Novo!!: Didima in Rimske terme · Poglej več »
Selevk I. Nikator
Selevk I., znan po nadimku Nikator (»zmagovalec«), starogrški general, * okrog 358 pr.
Novo!!: Didima in Selevk I. Nikator · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Didima in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Sima (arhitektura)
Sima (grško κῦμα, kima, 'val') je neprekinjen obrobni trak s frizu podobnim ornamentom, običajno je na zidu ali stebru.
Novo!!: Didima in Sima (arhitektura) · Poglej več »
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Novo!!: Didima in Sogdija · Poglej več »
Stilobat
V klasični grški arhitekturi je stilobat (grško: στυλοβάτης) zgornja stopnja krepisa, stopničaste ploščadi, na kateri stojijo kolonade tempeljskih stebrov.
Novo!!: Didima in Stilobat · Poglej več »
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Novo!!: Didima in Stoa · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Didima in Strabon · Poglej več »
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Novo!!: Didima in Tempelj · Poglej več »
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Novo!!: Didima in Teodozij I. · Poglej več »
Tepidarij
Tepidarij pompejskih term Lawrence Alma-Tadema (1881): ''Tepidarium'' Tepidarij (latinsko tepidarium) je bila topla kopalnica rimskih kopališč, ogrevana s talnim in stenskim gretjem (hipokavst).
Novo!!: Didima in Tepidarij · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Didima in Turčija · Poglej več »
Venec (arhitektura)
Gejzon (starogrško γεῖσον, pogosto se zamenja z nekoliko širšim izrazom venec) je arhitekturni element, pomemben zlasti pri grških in rimskih zgradbah, uporablja pa se tudi v arheoloških publikacijah.
Novo!!: Didima in Venec (arhitektura) · Poglej več »
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Novo!!: Didima in Vitruvij · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Didima in Zgodovinar · Poglej več »
