Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Akindžije, Akvadukt (vodovod), Amasya, Amfiteater, Anatolija, Ankara, Škofija, Župan, Belorusija, Bosna, Bursa, Damask, Džizja, Denizli (provinca), Derviš, Država, Egej, Turčija, Egejsko morje, Evlija Čelebi, Francija, Frigija, Grčija, Grki, Gruzija, Hierapolis, Iran, Južna Koreja, Karakala, Karavanseraj, Kazahstan, Kebab, Kitajska, Konak, Krščanstvo, Larisa, Lodž, Lorient, Medresa, Mošeja, Muslimani, Mustafa Kemal Atatürk, Nemčija, Nizozemska, Pamukkale, Pergamon, Petkova mošeja, Poljska, Potres, Prva svetovna vojna, Romunija, ..., Rusija, Samara, Sarajevo, Seldžuki, Selevkidsko cesarstvo, Septimij Sever, Sirija, Stadion, Tbilisi, Turčija, Turki, Vzhodnoevropski čas. Razširi indeks (12 več) »
Akindžije
Akindžije, v Osmanskem cesarstvu pripadniki posebnega roda vojske, običajno lahkega konjeniškega odreda.
Novo!!: Denizli in Akindžije · Poglej več »
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Novo!!: Denizli in Akvadukt (vodovod) · Poglej več »
Amasya
Amasya je lahko.
Novo!!: Denizli in Amasya · Poglej več »
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Novo!!: Denizli in Amfiteater · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Denizli in Anatolija · Poglej več »
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Novo!!: Denizli in Ankara · Poglej več »
Škofija
Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof.
Novo!!: Denizli in Škofija · Poglej več »
Župan
Župàn je imenovani ali izvoljeni predstavnik lokalne oblasti, občine.
Novo!!: Denizli in Župan · Poglej več »
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Novo!!: Denizli in Belorusija · Poglej več »
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Denizli in Bosna · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Denizli in Bursa · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Denizli in Damask · Poglej več »
Džizja
Džizja (arabsko جزية DIN ǧizyah, IPA dʒizja, osmansko turško cizye) je bil davek (glavarina), ki so ga morali po islamskem šeriatskem pravu enkrat letno plačati zdravi nemuslimanski moški državljani (kristjani in Judje), sposobni za opravljanje vojaške službe.
Novo!!: Denizli in Džizja · Poglej več »
Denizli (provinca)
Provinca Denizli je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Denizli in Denizli (provinca) · Poglej več »
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Novo!!: Denizli in Derviš · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Denizli in Država · Poglej več »
Egej, Turčija
Egej Egej je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja ob Egejskem morju meji na pokrajine Marmara na severu, Sredozemlje na jugu in jugovzhodu ter na Osrednjo Anatolijo na vzhodu.
Novo!!: Denizli in Egej, Turčija · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Denizli in Egejsko morje · Poglej več »
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Novo!!: Denizli in Evlija Čelebi · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Denizli in Francija · Poglej več »
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Novo!!: Denizli in Frigija · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Denizli in Grčija · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Denizli in Grki · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Denizli in Gruzija · Poglej več »
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vroči izviri so se uporabljali kot zdravilišče že od 2. stoletja pred našim štetjem, z mnogimi strankami, ki so se tu zdravili ali umirali. Velika nekropola je napolnjena s sarkofagi, najbolj znan je Marcus Aurelius Ammianos, z reliefom, ki prikazuje najstarejši znan primer mehanizma z ročico in ojnico. Velike kopeli so bile zgrajene iz ogromnih kamnitih blokov brez uporabe cementa in so bile sestavljene iz različnih zaprtih ali odprtih odsekov, povezanih med seboj. V notranjoati so globoke niše, vključno s kopelmi, knjižnico in gimnazijo.
Novo!!: Denizli in Hierapolis · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Denizli in Iran · Poglej več »
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Novo!!: Denizli in Južna Koreja · Poglej več »
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Novo!!: Denizli in Karakala · Poglej več »
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Novo!!: Denizli in Karavanseraj · Poglej več »
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Novo!!: Denizli in Kazahstan · Poglej več »
Kebab
Döner kebab sendvič Kebab je tradicionalna mesna jed iz Bližnjega vzhoda, katere ime v dobesednem prevodu pomeni »vrteče se meso«.
Novo!!: Denizli in Kebab · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Denizli in Kitajska · Poglej več »
Konak
Konak (turško konak) je ime za hišo v Turčiji in na ozemlju nekdanjega Osmanskega cesarstva, zlasti tisto, ki se je uporabljalo kot uradno prebivališče.
Novo!!: Denizli in Konak · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Denizli in Krščanstvo · Poglej več »
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Novo!!: Denizli in Larisa · Poglej več »
Lodž
thumb thumb Lódž (IPA) je mesto v osrčju Poljske.
Novo!!: Denizli in Lodž · Poglej več »
Lorient
Lorient (bretonsko An Oriant) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Morbihan.
Novo!!: Denizli in Lorient · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Denizli in Medresa · Poglej več »
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Novo!!: Denizli in Mošeja · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Denizli in Muslimani · Poglej več »
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Novo!!: Denizli in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Denizli in Nemčija · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Denizli in Nizozemska · Poglej več »
Pamukkale
Pamukkale, v turščini pomeni 'bombažna palača', je naravno območje v Denizliju na jugozahodu Turčije.
Novo!!: Denizli in Pamukkale · Poglej več »
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Novo!!: Denizli in Pergamon · Poglej več »
Petkova mošeja
Velika mošeja v Meki Petkova ali kongregacijska mošeja.
Novo!!: Denizli in Petkova mošeja · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Denizli in Poljska · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Denizli in Potres · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Denizli in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Denizli in Romunija · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Denizli in Rusija · Poglej več »
Samara
Samara je mesto v Rusiji, upravno središče Samarske oblasti.
Novo!!: Denizli in Samara · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Denizli in Sarajevo · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Denizli in Seldžuki · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Denizli in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Novo!!: Denizli in Septimij Sever · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Denizli in Sirija · Poglej več »
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Novo!!: Denizli in Stadion · Poglej več »
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Novo!!: Denizli in Tbilisi · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Denizli in Turčija · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Denizli in Turki · Poglej več »
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Denizli in Vzhodnoevropski čas · Poglej več »
