Hitreje kot brskalnik!
200 odnosi: Anton Padovanski, Škofija Murska Sobota, Števan Kühar, Števanovci, Župnija Kančevci, Župnija Tišina, Župnijska cerkev, Črenšovci, Beltinci, Bogojina, Cankova, Cerkev (zgradba), Dekanija Murska Sobota, Duhovnik, Dunaj, Franc Ivanoci, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Galerija sakralnih objektov v Prekmurju, Gérce, Gederovci, Gornji Petrovci, Gornji Senik, Gotska umetnost, Grad, Grad, Gradiščanska, Gradišče, Tišina, Grof, Ižakovci, Ivan Kaus, Ivanovci, Janoš Kühar, Jožef Bagari, Jožef Klekl (mlajši), Jožef Klekl (starejši), Jožef Košič, Jožef Sakovič, Jurij Raffay, Kančevci, Kaplan, Kateheza, Kermendin, Krajna, Krog, Murska Sobota, Kupšinci, Ladja, Les, Metropolija Maribor, Mikloš Küzmič, Mlajtinci, Murska Sobota, ..., Murski Petrovci, Občina Tišina, Obok, Ogenj, Oltar, Opat, Orgle, Pertoča, Petanjci, Pogodba, Pokopališče, Prefekt, Prezbiterij, Profesor, Prosečka vas, Prva svetovna vojna, Radgona, Rankovci, Rimskokatoliška cerkev, Romanje, Sárvár, Skakovci, Slovaška, Slovenska ves, Slovensko Porabje, Sodišinci, Sombotel, Spominska plošča, Strop, Sveta Marija, Svetišče, Szvéti evangyeliomi, Tabernakelj, Tišina, Tišina, Tropovci, Turki, Turnišče, Vanča vas, Vendel Ratkovič, Vroclav, Zvonik, 1. maj, 10. junij, 10. maj, 10. oktober, 12. stoletje, 1233, 13. november, 13. september, 14. stoletje, 15. april, 15. januar, 15. marec, 1500, 16. december, 16. stoletje, 1683, 1685, 1698, 17. januar, 17. marec, 17. oktober, 1726, 1737, 1738, 1755, 1756, 1758, 1770, 1780, 1781, 1789, 1790, 1792, 1794, 1795, 18. november, 18. september, 1800, 1822, 1824, 1826, 1827, 1828, 1831, 1833, 1835, 1836, 1839, 1842, 1843, 1846, 1851, 1856, 1857, 1858, 1862, 1864, 1866, 1871, 1872, 1873, 1875, 1877, 1880, 1887, 1888, 1889, 1890, 1891, 1894, 1896, 1899, 19. april, 19. januar, 19. september, 1903, 1904, 1905, 1906, 1908, 1913, 1914, 1916, 1918, 1922, 1923, 1924, 1925, 1927, 1928, 1929, 1931, 1937, 1957, 1991, 21. junij, 22. januar, 24. marec, 25. december, 25. november, 28. februar, 28. november, 28. september, 29. avgust, 31. marec, 6. maj, 6. marec, 6. oktober, 8. september. Razširi indeks (150 več) »
Anton Padovanski
Anton Padovanski, tudi Anton iz Lizbone, portugalski redovnik, teolog, cerkveni učitelj in svetnik katoliške cerkve, * 15. avgust 1195, Lizbona, Portugalska, † 13. junija 1231, Arcella (Padova, Italija).
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Anton Padovanski · Poglej več »
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Škofija Murska Sobota · Poglej več »
Števan Kühar
Števan Kühar je lahko.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Števan Kühar · Poglej več »
Števanovci
Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Števanovci · Poglej več »
Župnija Kančevci
Župnija Kančevci je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Župnija Kančevci · Poglej več »
Župnija Tišina
Župnija Tišina je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Župnija Tišina · Poglej več »
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Župnijska cerkev · Poglej več »
Črenšovci
Črenšovci (madžarsko Cserföld; zgodovinsko Črensovci, kar je tudi uradno ime župnije) so naselje v Občini Črenšovci, ki leži med Mursko Soboto in Lendavo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Črenšovci · Poglej več »
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Beltinci · Poglej več »
Bogojina
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Bogojina · Poglej več »
Cankova
Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Cankova · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Dekanija Murska Sobota
Dekanija Murska Sobota je rimskokatoliška dekanija Škofije Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Dekanija Murska Sobota · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Duhovnik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Dunaj · Poglej več »
Franc Ivanoci
Franc (Kodila) Ivanoci ali Ferenc Ivanoci ali Franc Ivanocy (tudi Franc Ivanóczy, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 25. avgust 1857, Ivanovci; † 29. avgust 1913, Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Franc Ivanoci · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Prekmurju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Galerija sakralnih objektov v Prekmurju · Poglej več »
Gérce
Gérce je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Sárvári Železne županije.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gérce · Poglej več »
Gederovci
Gederovci so naselje v občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gederovci · Poglej več »
Gornji Petrovci
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gornji Petrovci · Poglej več »
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gornji Senik · Poglej več »
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gotska umetnost · Poglej več »
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Grad, Grad · Poglej več »
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gradiščanska · Poglej več »
Gradišče, Tišina
Gradišče je naselje v občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Gradišče, Tišina · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Grof · Poglej več »
Ižakovci
Ižakovci so naselje v Občini Beltinci.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Ižakovci · Poglej več »
Ivan Kaus
Ivan Kaus (madžarsko Kausz Iván),slovenski rimskokatoliški duhovnik, ki je služboval v Slovenski krajini (Prekmurje, Porabje) in na Ogrskem.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Ivan Kaus · Poglej več »
Ivanovci
Ivanovci (madžarsko Alsószentbenedek) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Ivanovci · Poglej več »
Janoš Kühar
Janoš Kühar, slovenski duhovnik, nabožni pisatelj, fotograf in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem, * 24. maj 1901, Gradišče, Tišina, † 6. september 1987, Gornji Senik, brat politika Štefana Küharja.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Janoš Kühar · Poglej več »
Jožef Bagari
Jožef Bagari (madž. Bagáry József), slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, * 8. januar 1840, Murska Sobota; † 14. maj 1919, Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Jožef Bagari · Poglej več »
Jožef Klekl (mlajši)
Jožef Klekl ali Mlajši Jožef Klekl (''madž.'' Klekl József), slovenski pisatelj, novinar, rimskokatoliški duhovnik.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Jožef Klekl (mlajši) · Poglej več »
Jožef Klekl (starejši)
Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl, slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Jožef Klekl (starejši) · Poglej več »
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Jožef Košič · Poglej več »
Jožef Sakovič
Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Jožef Sakovič · Poglej več »
Jurij Raffay
Jurij Baltazar pl. Raffay (madžarsko arkosi Raffay György Balthazar), prekmurski katoliški duhovnik * o. 1728.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Jurij Raffay · Poglej več »
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Kančevci · Poglej več »
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Kaplan · Poglej več »
Kateheza
Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Kateheza · Poglej več »
Kermendin
Kermendin (madžarsko Körmend, tudi Kirment) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kermendin Železne županije.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Kermendin · Poglej več »
Krajna
Krajna je lahko.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Krajna · Poglej več »
Krog, Murska Sobota
Krog (madžarsko Korong, nemško Kroth, prekmursko Kroug) je gručasto obmestno naselje na Ravenskem na levem bregu Mure med potokoma Dobel na severu in Mokoš na jugu v Občini Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Krog, Murska Sobota · Poglej več »
Kupšinci
Kupšinci (madžarsko Murahalmos, prekmursko Küpšinci, nekoč Kopšinci, nemško Küpschintzen) so naselje v Občini Murska Sobota.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Kupšinci · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Ladja · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Les · Poglej več »
Metropolija Maribor
Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Metropolija Maribor · Poglej več »
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Mikloš Küzmič · Poglej več »
Mlajtinci
Mlajtinci (madžarsko Kismálnás, prekmursko nekoč Mladetinci, Mledetinci, ali Mladinci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Mlajtinci · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Murska Sobota · Poglej več »
Murski Petrovci
Murski Petrovci so naselje v Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Murski Petrovci · Poglej več »
Občina Tišina
Občina Tišina je ena od občin v Republiki Sloveniji na ravenskem delu Prekmurja.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Občina Tišina · Poglej več »
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Obok · Poglej več »
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Ogenj · Poglej več »
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Oltar · Poglej več »
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Opat · Poglej več »
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Orgle · Poglej več »
Pertoča
Pertoča je naselje v Občini Rogašovci.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Pertoča · Poglej več »
Petanjci
Petanjci je naselje v Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Petanjci · Poglej več »
Pogodba
Pogodba je pravniški izraz za sporazum med dvema ali več strankami glede medsebojnih obveznosti.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Pogodba · Poglej več »
Pokopališče
Pokopališče v Nürnbergu Pokopališče je odrejen del ozemlja, namenjen, glede na kulturo ter navade, različnim načinom obreda pokopavanja ter samega ohranjanja posmrtnih ostankov in trupel na tem ozemlju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Pokopališče · Poglej več »
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Prefekt · Poglej več »
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Prezbiterij · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Profesor · Poglej več »
Prosečka vas
Prosečka vas (madžarsko Kölesvölgy, prekmursko Prosečka ves) je naselje v Občini Puconci.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Prosečka vas · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Radgona · Poglej več »
Rankovci
Rankovci so naselje v Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Rankovci · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Romanje · Poglej več »
Sárvár
Sárvár (nemško: Klein Zell, slovensko: Mala Sela) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Sárvári Županije Tolna.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Sárvár · Poglej več »
Skakovci
Skakovci (madžarsko Szécsényfa, prekmursko nekoč Skokovci, nemško Skakofzen) so naselje v Občini Cankova.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Skakovci · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Slovaška · Poglej več »
Slovenska ves
Slovenska ves Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf, latinsko Villa Sclavorum) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Slovenska ves · Poglej več »
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Slovensko Porabje · Poglej več »
Sodišinci
Sodišinci so naselje v Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Sodišinci · Poglej več »
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Sombotel · Poglej več »
Spominska plošča
Spominska plošča je delo Frana Detele, ki je leta 1914 izšlo v Domu in svetu.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Spominska plošča · Poglej več »
Strop
Strop iz lesenih nosilcev Strop v cerkvi San Giovanni v Lateranu, Rim Strop je del stavbe oziroma stavbni člen, ki prekriva posamezne prostore od zgoraj.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Strop · Poglej več »
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št. in 15 pr. n. št. (?), Nazaret (?), Galileja; † (?).
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Sveta Marija · Poglej več »
Svetišče
Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Svetišče · Poglej več »
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Szvéti evangyeliomi · Poglej več »
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Tabernakelj · Poglej več »
Tišina, Tišina
Tišina je naselje v istoimenski Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Tišina, Tišina · Poglej več »
Tropovci
Tropovci so naselje v Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Tropovci · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Turki · Poglej več »
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Turnišče · Poglej več »
Vanča vas
Vanča vas je naselje v Občini Tišina.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Vanča vas · Poglej več »
Vendel Ratkovič
Vendel (Vendelin) Ratkovič ponekod Ratkovitš (madžarsko Ratkovics Vendel) slovenski rimskokatoliški duhovnik, kanonik, dekan Murske Sobote in pisatelj na Ogrskem, * 5. september 1834, Lendava, † 20. januar 1907, Sombotel.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Vendel Ratkovič · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Vroclav · Poglej več »
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in Zvonik · Poglej več »
1. maj
1.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1. maj · Poglej več »
10. junij
10.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 10. junij · Poglej več »
10. maj
10.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 10. maj · Poglej več »
10. oktober
10.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 10. oktober · Poglej več »
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 12. stoletje · Poglej več »
1233
1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1233 · Poglej več »
13. november
13.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 13. november · Poglej več »
13. september
13.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 13. september · Poglej več »
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 14. stoletje · Poglej več »
15. april
15.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 15. april · Poglej več »
15. januar
15.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 15. januar · Poglej več »
15. marec
15.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 15. marec · Poglej več »
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1500 · Poglej več »
16. december
16.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 16. december · Poglej več »
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 16. stoletje · Poglej več »
1683
1683 (MDCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1683 · Poglej več »
1685
1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1685 · Poglej več »
1698
1698 (MDCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1698 · Poglej več »
17. januar
17.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 17. januar · Poglej več »
17. marec
17.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 17. marec · Poglej več »
17. oktober
17.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 17. oktober · Poglej več »
1726
1726 (MDCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1726 · Poglej več »
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1737 · Poglej več »
1738
1738 (MDCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1738 · Poglej več »
1755
1755 (MDCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1755 · Poglej več »
1756
1756 (MDCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1756 · Poglej več »
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1758 · Poglej več »
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1770 · Poglej več »
1780
1780 (MDCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1780 · Poglej več »
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1781 · Poglej več »
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1789 · Poglej več »
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1790 · Poglej več »
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1792 · Poglej več »
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1794 · Poglej več »
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1795 · Poglej več »
18. november
18.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 18. november · Poglej več »
18. september
18.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 18. september · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1800 · Poglej več »
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1822 · Poglej več »
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1824 · Poglej več »
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1826 · Poglej več »
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1827 · Poglej več »
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1828 · Poglej več »
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1831 · Poglej več »
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1833 · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1835 · Poglej več »
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1836 · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1839 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1842 · Poglej več »
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1843 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1846 · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1851 · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1856 · Poglej več »
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1857 · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1858 · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1862 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1864 · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1866 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1871 · Poglej več »
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1872 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1873 · Poglej več »
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1875 · Poglej več »
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1877 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1880 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1887 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1888 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1889 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1890 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1891 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1894 · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1896 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1899 · Poglej več »
19. april
19.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 19. april · Poglej več »
19. januar
19.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 19. januar · Poglej več »
19. september
19.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 19. september · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1903 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1904 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1905 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1906 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1908 · Poglej več »
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1913 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1914 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1916 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1918 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1922 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1923 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1924 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1925 · Poglej več »
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1927 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1928 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1929 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1931 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1937 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1957 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 1991 · Poglej več »
21. junij
21.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 21. junij · Poglej več »
22. januar
22.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 22. januar · Poglej več »
24. marec
24.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 24. marec · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 25. december · Poglej več »
25. november
25.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 25. november · Poglej več »
28. februar
28.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 28. februar · Poglej več »
28. november
28.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 28. november · Poglej več »
28. september
28.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 28. september · Poglej več »
29. avgust
29.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 29. avgust · Poglej več »
31. marec
31.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 31. marec · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 6. maj · Poglej več »
6. marec
6.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 6. marec · Poglej več »
6. oktober
6.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 6. oktober · Poglej več »
8. september
8.
Novo!!: Cerkev Marijinega rojstva, Tišina in 8. september · Poglej več »
