Hitreje kot brskalnik!
82 odnosi: Adiža, Benečija, Beneška republika, Benetke, Benetke (pokrajina), Bibavica, Brenta, Buel del Lovo, Burano, Campalto (otok), Campana, Carbonera (otok), Certosa (otok), Crevan, Država, Ekonomija, Ex Poveglia, Fisolo, Giudecca, Gostota prebivalstva, Habitat, Isola dei Laghi, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanska mesta, Italijanske dežele, Jadransko morje, Jug, Koordinatni sistem, La Cura, Ladja, Laguna, Lazzaretto Nuovo, Lazzaretto Vecchio, Lido di Venezia, Madonna del Monte, Mazzorbetto, Mazzorbo, Močvirje, Morski preliv, Motte di Volpego, Murano, Nadmorska višina, Obala, Otočne utrdbe Beneške lagune, Pad, Pellestrina, Piava, Pokrajine Italije, ..., Popis prebivalstva, Poveglia, Površina, Prebivalstvo, Prekop, Prirodopis, Pristanišče, Promet, Reka, Sacca Fisola, Samostan, Sant'Andrea, Sant'Erasmo, Sever, Stoletje, Tanker, Torcello, Trdnjava, Umetni otoki v Beneški laguni, Valobran, Visoka voda, Zaliv, 13. stoletje, 16. stoletje, 17. stoletje, 1797, 1850, 19. stoletje, 1966, 2001, 2003, 2014. Razširi indeks (32 več) »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Novo!!: Beneška laguna in Adiža · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Beneška laguna in Benečija · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Beneška laguna in Beneška republika · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Beneška laguna in Benetke · Poglej več »
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Beneška laguna in Benetke (pokrajina) · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Beneška laguna in Bibavica · Poglej več »
Brenta
Brenta je lahko.
Novo!!: Beneška laguna in Brenta · Poglej več »
Buel del Lovo
Otok Buel del Lovo), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, nasproti beneškega aerodroma Tessera. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Ime, ki v beneščini pomeni volkovo črevo, je treba verjetno pripisati zapleteni poti, po kateri se edino lahko pripluje do otoka. Prav zaradi težkega dostopa do njegovih obal je bil otok že v starih časih pomembna strateška točka in zato vedno naseljen z vojaki. V osemnajstem stoletju je Beneška republika zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v laguni, imenovano Batteria San Marco, ki je služila svojemu namenu vse do prve svetovne vojne. Pozneje, v šestdesetih letih preteklega stoletja, je bila v zgradbo nameščena tovarna za konzerviranje rib, toda zaradi odročne lege otoka so bili prevozni stroški previsoki in tovarna je že po par letih zaprla. Leta 1990 je prišel otok v zasebno last in zgradbe so bile preurejene v stanovanje.
Novo!!: Beneška laguna in Buel del Lovo · Poglej več »
Burano
Burano), je eden od otokov v Beneški laguni. Leži jugozahodno od otoka Torcello. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Venezia). Leži na severnem koncu Lagune, 7 km od Benetk, in je poznan po čipkarstvu. Barvite buranske hiše Ime otoka naj bi izhajalo iz Boreana, kot so se imenovala ena od vrat mesta Altinum, ki so ga prebivalci zapustili najprej iz strahu per Huni leta 452, nato zaradi slabe uprave s strani Langobardov, ki so mesto zavzeli leta 568. Ta vrata so bila postavljena na severovzhodu mesta in je skoznje pihala burja, odtod tudi ime. Po propadu Altina in izginotju njegovega obzidja je ime ostalo le v poimenovanju otoka Burano. Na sliki je otok Burano na sredini, gosto pozidan. Na desni spodaj sta krajna dela otokov Torcello. Zeleno obarvani, torej redko pozidani, so otoki Mazzorbo, Mazzorbetto in Isola dei Laghi. V ospredju, levo spodaj, je Buransko močvirje, ki je obsežno neobstojno zemljišče tik pod vodno gladino. Čeprav se Burano splošno šteje za otok, je v resnici skupina štirih otočkov, saj je ozemlje pretrgano s kanali. Zgodovinarji in arheologi menijo celo, da je vsa površina nastala umetno. Prvotni prebivalci, ubežniki pred Atilo, naj bi bili sprva zgradili več bivališč na koleh, ki so se s časom združila. Prostor med zgradbami naj bi napolnili z nanosom materiala, v glavnem močvirskega blata, izkopanega pri ustvarjanju plovnih kanalov. Na ta način so se združili tudi otoki, ki sestavljajo Benetke. Otok se istoveti z naseljem, ki ga popolnoma prekriva. Vodni tokovi oziroma kanali delijo naselje v pet rajonov, imenovanih sestrieri (kot v Benetkah).
Novo!!: Beneška laguna in Burano · Poglej več »
Campalto (otok)
Campalto je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Campalto (otok) · Poglej več »
Campana
Campana je lahko.
Novo!!: Beneška laguna in Campana · Poglej več »
Carbonera (otok)
Carbonera je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Carbonera (otok) · Poglej več »
Certosa (otok)
Otok Certosa (ali Isola della Certosa ali La Certosa), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, 250 m severovzhodno od skrajnega predela Benetk.
Novo!!: Beneška laguna in Certosa (otok) · Poglej več »
Crevan
Otok Crevan, je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, na jugu buranskega močvirja.
Novo!!: Beneška laguna in Crevan · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Beneška laguna in Država · Poglej več »
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Novo!!: Beneška laguna in Ekonomija · Poglej več »
Ex Poveglia
Ex Poveglia ali Forte di Mezzo, je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Ex Poveglia · Poglej več »
Fisolo
Fisolo ali Forte di Sotto, je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Fisolo · Poglej več »
Giudecca
Giudecca), je skupina osmih malih otokov v Beneški laguni v Jadranskem morju in je sestavni del mesta Benetke, od čigar središča jo loči širok plovni kanal. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Skupina osmih otokov, ki ležijo tesno drug ob drugem in so povezani z raznimi mostovi, se običajno obravnava kot en sam otok, ker sestavni deli temeljijo na skupni podvodni bazi. Čeprav gre za sestavni del Benetk, otok nima kopne povezave s središčem mesta, ki je dosegljivo samo po vodnih poteh.
Novo!!: Beneška laguna in Giudecca · Poglej več »
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Novo!!: Beneška laguna in Gostota prebivalstva · Poglej več »
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Novo!!: Beneška laguna in Habitat · Poglej več »
Isola dei Laghi
Otok Isola dei Laghi (dobesedno 'otok z jezeri'), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, zelo blizu otoka Mazzorbetto, od katerega ga loči le ozek kanal.
Novo!!: Beneška laguna in Isola dei Laghi · Poglej več »
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Novo!!: Beneška laguna in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Beneška laguna in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Beneška laguna in Italijanščina · Poglej več »
Italijanska mesta
Beseda mesto (it. città) je častni naslov za nekatere italijanske občine, ki je podeljen z zakonom državnega predsednika; mesta imajo pravico do grba, ki ga določi Ministrski svet.
Novo!!: Beneška laguna in Italijanska mesta · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Beneška laguna in Italijanske dežele · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Beneška laguna in Jadransko morje · Poglej več »
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Beneška laguna in Jug · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Beneška laguna in Koordinatni sistem · Poglej več »
La Cura
Otok La Cura), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Od 7. do 16. stoletja je bil otok del mesta Costanziaco, ki je bilo zapuščeno zaradi pogrezanja. Pred pogrezom je bila večina stavb porušena in material je bil odpeljan ter ponovno uporabljen za gradnje na drugih otokih. Vendar je kljub temu ostalo veliko prič o bivšem mestu, zato je danes otok La Cura važno zgodovinsko nahajališče. Razen obdobnih raziskovalcev in študentov je otok neobljuden.
Novo!!: Beneška laguna in La Cura · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: Beneška laguna in Ladja · Poglej več »
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Novo!!: Beneška laguna in Laguna · Poglej več »
Lazzaretto Nuovo
Otok Lazzaretto Nuovo (.
Novo!!: Beneška laguna in Lazzaretto Nuovo · Poglej več »
Lazzaretto Vecchio
Otok Lazzaretto Vecchio), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Otok sestoji dejansko iz dveh otočkov, ki sta povezana z mostom. V trinajstem stoletju je bil manjši otoček smodnišnica in sedež stražarjev. Na večjem otočku je bila cerkev Svete Marije iz Nazareta. Leta 1249 je bil dograjen samostan, verjetno avguštinski, ki je nudil tudi prenočišče in oskrbo romarjem, ki so bili namenjeni v Sveto deželo ali so se od tam vračali. Romarji pa so se pogosto vračali bolni in prenočišče je postalo svoje vrste bolnišnica, ki so jo po svojih močeh upravljali sami menihi. Stanje je izkoristila Beneška republika, ki je imela stalne trgovske stike s prekomorskimi deželami in se je hotela zavarovati pred epidemijami kužnih bolezni. Senat se je dogovoril s samostanom, da poveča obstoječo bolnišnico in poskrbi za njeno vzdrževanje, medtem ko prevzamejo menihi oskrbo bolnikov. Okoli samostana so bila zgrajena najprej lesena, nato zidana poslopja nove bolnišnice, imenovane lazaret. Ker je otok naravni greben morskega dna in ima torej solidno podzemlje, so bili izkopani udobni rovi, v katerih so neokužene osebe prestajale karanteno. Nekoliko oddaljene od bolnišnice so stale kolibe za razkuževanje blaga. To so bili v glavnem težki tekstili (žameti in brokati), ki so se v Republiki na široko uporabljali za prevleko sten. Leta 1564 je bil otok umetno razširjen za potrebe novih bolniških zgradb. Leta 1586 je bila dograjena kavana, to je pokrito pristanišče in shramba za plovila. V naslednjih stoletjih je bil lazaret vedno manj potreben, zato se je tudi dotok državnih sredstev omejeval na nujna popravila in vzdrževanje plovnih poti. Po letu 1797 (padec Republike) so bile vse zgradbe postopoma zapuščene. Leta 1846 so jih zasedle vojaške enote, sprva avstrijske, nato italijanske, ki so porušile večino poslopij in cerkev. Leta 1965 je upravo otoka prevzela beneška občina. V okviru načrta za valorizacijo lagune so se leta 2004 začela dela tudi na tem otoku. Med drugim je bilo prekopano grobišče s preko 1500 žrtvami kuge.
Novo!!: Beneška laguna in Lazzaretto Vecchio · Poglej več »
Lido di Venezia
Otok Lido di Venezia ali samo Lido je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Lido di Venezia · Poglej več »
Madonna del Monte
Madonna del Monte), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Otok sestoji iz dveh malih otočkov, ki ju povezuje ozek pas kopnega. Zaradi lege ob enem od zgodovinskih plovnih kanalov lagune je bil otok (takrat imenovan Otok svetega Nikolaja) naseljen že od leta 1303, ko je bil tu ustanovljen benediktinski samostan. Ker peščena tla niso dovoljevala niti skromnega obdelovanja, so se morali menihi preskrbovati z živili in vodo na sosednjih otokih Mazzorbo in Torcello. To je pa s časom postalo prezahtevno in leta 1432 je bil samostan ukinjen in otok zapuščen. Šele leta 1712 je bila na njem sezidana cerkev Rožnovenske Matere Božje in ob njej se je naselila novonastala istoimenska skupnost menihov. Otok se je preimenoval v Monte del Rosario, kar pomeni Sipina rožnega venca; v starem beneškem narečju se je namreč sipini reklo monte. Kmalu se je udomačilo ime Madonna del Monte, torej Mati Božja s sipine, čeprav je verska skupnost in njena cerkev trajala le do propada Beneške republike 1797. Objekti so bili porušeni in na otoku je bila sezidana smodnišnica, čigar ostanki so še vidni. Danes je otok v zasebni lasti in popolnoma zapuščen.
Novo!!: Beneška laguna in Madonna del Monte · Poglej več »
Mazzorbetto
Mazzorbetto) je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Otok Mazzorbetto leži severno od otoka Mazzorbo, od katerega ga loči le 60 metrov širok istoimenski kanal. Čeprav ime pomeni "mali Mazzorbo", je otok v resnici precej večji od Mazzorba, ker se je v teku stoletij slednji v dobri meri pogreznil in je bil poplavljen, medtem ko se je "ta mali".še širil in pridobival ozemlje na severni strani. Na otoku so vidne ruševine raznih poslopij, med drugim tudi vojašnice, ki so jo bili začeli graditi Francozi še leta 1807 in je pozneje služila Avstrijcem. Ostalo površino pokrivajo vrtovi in njivice. Prebivalstvo sestoji iz ene same družine in iz občasne prisotnosti skavtov, ki imajo tu enega od svojih sedežev.
Novo!!: Beneška laguna in Mazzorbetto · Poglej več »
Mazzorbo
Otok Mazzorbo), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Ime otoka izvira iz latinskega poimenovanja Maiurbium, ki verjetno izhaja iz major urbs (.
Novo!!: Beneška laguna in Mazzorbo · Poglej več »
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Novo!!: Beneška laguna in Močvirje · Poglej več »
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Novo!!: Beneška laguna in Morski preliv · Poglej več »
Motte di Volpego
Motte di Volpego) so skupina naravnih otočkov v Beneški laguni v Jadranskem morju, nasproti naselja Fusina na obalnem delu Benetk. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). V beneščini motta pomeni grič, volpego pa pomeni lov na lisice (volpe je lisica), kar dokazuje, da je današnje otočje le ostanek mnogo večjega ozemlja, na katerem se je normalno odvijal lov. Ko je propadla Beneška republika. ki je stoletja skrbela za vzdrževanje in melioracijo lagune, je bilo območje prepuščeno naravnim dejavnikom, predvsem subsidenci, ki je s časom pogreznila pod morsko gladino velike predele lagune. Nedaleč od teh otočičev, ki danes sestavljajo Motte di Volpego, je do 16. stoletja stal otok, na katerem je bil (verjetno leta 1013) sezidan samostan. Pozneje je bil dograjen pristan in zavetišče za mornarje in potnike, ki so se tu ustavljali. Po samostanu je dobil otok ime San Marco in Boccalama. Ni znano, kdaj je bil zapuščen in natančno kdaj se je pogreznil.
Novo!!: Beneška laguna in Motte di Volpego · Poglej več »
Murano
Otok Murano), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Kakor ostali večji otoki v laguni, je Murano dejansko skupina več manjših otokov. V tem primeru jih je sedem, od katerih dva umetna, ki so povezani z več mostovi preko vmesnih kanalov. Površina je popolnoma poseljena, kar postavlja Murano med najgosteje naseljene kraje v laguni. Med zgradbami izstopa več starinskih palač še iz dobe Beneške republike, na primer palača Giustinian, v kateri ima sedež Steklarski muzej, in občinska palača. V osemnajstem stoletju je bilo na otoku vsega osemnajst cerkva, a po Napoleonovem ukazu jih je bila večina porušena in so ostale do danes le tri, med katerimi bazilika iz sedmega stoletja.
Novo!!: Beneška laguna in Murano · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Beneška laguna in Nadmorska višina · Poglej več »
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Novo!!: Beneška laguna in Obala · Poglej več »
Otočne utrdbe Beneške lagune
Otočne utrdbe (it. Batterie) so otoki v Beneški laguni, na katerih je Beneška republika zgradila obrambne trdnjave, od leta 1380 dalje.
Novo!!: Beneška laguna in Otočne utrdbe Beneške lagune · Poglej več »
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Novo!!: Beneška laguna in Pad · Poglej več »
Pellestrina
Otok Pellestrina), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).
Novo!!: Beneška laguna in Pellestrina · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Beneška laguna in Piava · Poglej več »
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Novo!!: Beneška laguna in Pokrajine Italije · Poglej več »
Popis prebivalstva
Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja.
Novo!!: Beneška laguna in Popis prebivalstva · Poglej več »
Poveglia
Poveglia je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Poveglia · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Beneška laguna in Površina · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Beneška laguna in Prebivalstvo · Poglej več »
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Novo!!: Beneška laguna in Prekop · Poglej več »
Prirodopis
Prirodopis oz.
Novo!!: Beneška laguna in Prirodopis · Poglej več »
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Novo!!: Beneška laguna in Pristanišče · Poglej več »
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Novo!!: Beneška laguna in Promet · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Beneška laguna in Reka · Poglej več »
Sacca Fisola
Otok Sacca Fisola je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneška laguna in Sacca Fisola · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Beneška laguna in Samostan · Poglej več »
Sant'Andrea
Sant'Andrea je lahko.
Novo!!: Beneška laguna in Sant'Andrea · Poglej več »
Sant'Erasmo
Sant'Erasmo je otok v Beneški laguni, ki leži severno od otoka Lido in severovzhodno od Benetk.
Novo!!: Beneška laguna in Sant'Erasmo · Poglej več »
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Novo!!: Beneška laguna in Sever · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: Beneška laguna in Stoletje · Poglej več »
Tanker
Tanker Exxon Valdez Tanker je ladja, ki je namenjena transportu tekočin.
Novo!!: Beneška laguna in Tanker · Poglej več »
Torcello
Torcello (latinsko Torcello; beneško Torceło) je redko poseljen otok na severnem koncu Beneške lagune v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Beneška laguna in Torcello · Poglej več »
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Novo!!: Beneška laguna in Trdnjava · Poglej več »
Umetni otoki v Beneški laguni
Casse di colmata (kar pomeni dobesedno zaboji za polnitev), so trije umetni otoki v Beneški laguni v Jadranskem morju, jugozahodno od Benetk.
Novo!!: Beneška laguna in Umetni otoki v Beneški laguni · Poglej več »
Valobran
Kolenasti valobran pred vstopom v luko Sučuraj Valobran je zid ali nasip, ki varuje pristanišče ali obalo pred vplivi valovanja morja.
Novo!!: Beneška laguna in Valobran · Poglej več »
Visoka voda
Visoka voda je dobesedni prevod italijanskega izraza »acqua alta«.
Novo!!: Beneška laguna in Visoka voda · Poglej več »
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Novo!!: Beneška laguna in Zaliv · Poglej več »
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Novo!!: Beneška laguna in 13. stoletje · Poglej več »
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Novo!!: Beneška laguna in 16. stoletje · Poglej več »
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Novo!!: Beneška laguna in 17. stoletje · Poglej več »
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Beneška laguna in 1797 · Poglej več »
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Beneška laguna in 1850 · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Beneška laguna in 19. stoletje · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Beneška laguna in 1966 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Beneška laguna in 2001 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Beneška laguna in 2003 · Poglej več »
2014
2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Beneška laguna in 2014 · Poglej več »
