73 odnosi: Akadščina, Aleksander Veliki, Algebra, Anomalistični mesec, Antioh I. Soter, Aristotel, Aritmetika, Astrologija, Atal I. Soter, Babilon, Babilonski koledar, Bližnji vzhod, Celo število, Deljenje, Desetiški številski sistem, Diagonala, Dolžina, Drakonski mesec, Efemeride, Egipčani, Eksponentna funkcija, Enačba, Evfrat, Geometrija, Grki, Hiparh, Kalip, Klinopis, Kot, Krog, Kvadrat (geometrija), Kvadratna enačba, Kvadratni koren števila 2, Kvadratno število, Larsa, Lunin mrk, Matematika, Meritev, Mezopotamija, Minuta, Nabonasar, Obresti, Obseg, Otto Eduard Neugebauer, Pi, Pitagorejska trojica, Pitagorov izrek, Planet, Plinij starejši, Ploščina, ..., Pravokotni trikotnik, Pravokotnik, Premer, Prostornina, Ptolemaj, Recipročna vrednost, Rimske številke, Saroški cikel, Sasanidsko cesarstvo, Sekunda, Selevkidsko cesarstvo, Simplikij, Sinodski mesec, Sončev mrk, Sumerščina, Sumerija, Tales, Trigonometrija, Ulomek, Ura, Valj, Zelo sestavljeno število, 60 (število). Razširi indeks (23 več) »
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Novo!!: Babilonska matematika in Akadščina · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Babilonska matematika in Aleksander Veliki · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Babilonska matematika in Algebra · Poglej več »
Anomalistični mesec
Velika polos Lunine tirnice spremeni smer in Luna mora narediti še dodatno pot, da pride v apsidno točko. Anomalistični mesec ja daljši od siderskega meseca. Anomalistični mesec je čas, ki ga potrebuje Luna za prehod med dvema zaporednima enakima apsidnima točkama.
Novo!!: Babilonska matematika in Anomalistični mesec · Poglej več »
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Novo!!: Babilonska matematika in Antioh I. Soter · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Babilonska matematika in Aristotel · Poglej več »
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Novo!!: Babilonska matematika in Aritmetika · Poglej več »
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Novo!!: Babilonska matematika in Astrologija · Poglej več »
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Novo!!: Babilonska matematika in Atal I. Soter · Poglej več »
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Novo!!: Babilonska matematika in Babilon · Poglej več »
Babilonski koledar
Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.
Novo!!: Babilonska matematika in Babilonski koledar · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Babilonska matematika in Bližnji vzhod · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Babilonska matematika in Celo število · Poglej več »
Deljenje
\frac 20 4.
Novo!!: Babilonska matematika in Deljenje · Poglej več »
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Novo!!: Babilonska matematika in Desetiški številski sistem · Poglej več »
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Novo!!: Babilonska matematika in Diagonala · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Babilonska matematika in Dolžina · Poglej več »
Drakonski mesec
Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.
Novo!!: Babilonska matematika in Drakonski mesec · Poglej več »
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Novo!!: Babilonska matematika in Efemeride · Poglej več »
Egipčani
Egipčani je naziv za domače egipčansko prebivalstvo.
Novo!!: Babilonska matematika in Egipčani · Poglej več »
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Novo!!: Babilonska matematika in Eksponentna funkcija · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Babilonska matematika in Enačba · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Babilonska matematika in Evfrat · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Babilonska matematika in Geometrija · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Babilonska matematika in Grki · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Babilonska matematika in Hiparh · Poglej več »
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Novo!!: Babilonska matematika in Kalip · Poglej več »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: Babilonska matematika in Klinopis · Poglej več »
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Novo!!: Babilonska matematika in Kot · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Babilonska matematika in Krog · Poglej več »
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Novo!!: Babilonska matematika in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Novo!!: Babilonska matematika in Kvadratna enačba · Poglej več »
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Novo!!: Babilonska matematika in Kvadratni koren števila 2 · Poglej več »
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Novo!!: Babilonska matematika in Kvadratno število · Poglej več »
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Novo!!: Babilonska matematika in Larsa · Poglej več »
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Novo!!: Babilonska matematika in Lunin mrk · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Babilonska matematika in Matematika · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Babilonska matematika in Meritev · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Babilonska matematika in Mezopotamija · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: Babilonska matematika in Minuta · Poglej več »
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 226-235.) je bil babilonski kralj, ki je vladal od 747 do 734 pr.
Novo!!: Babilonska matematika in Nabonasar · Poglej več »
Obresti
Obresti delimo na pasivne in aktivne: - pasivne obresti: če si izposodimo denar od banke, bomo banki morali plačevati obresti, kar predstavlja za nas strošek.
Novo!!: Babilonska matematika in Obresti · Poglej več »
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Novo!!: Babilonska matematika in Obseg · Poglej več »
Otto Eduard Neugebauer
Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Babilonska matematika in Otto Eduard Neugebauer · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Babilonska matematika in Pi · Poglej več »
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Novo!!: Babilonska matematika in Pitagorejska trojica · Poglej več »
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Novo!!: Babilonska matematika in Pitagorov izrek · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Babilonska matematika in Planet · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Babilonska matematika in Plinij starejši · Poglej več »
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Novo!!: Babilonska matematika in Ploščina · Poglej več »
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Novo!!: Babilonska matematika in Pravokotni trikotnik · Poglej več »
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Novo!!: Babilonska matematika in Pravokotnik · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Babilonska matematika in Premer · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Babilonska matematika in Prostornina · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Babilonska matematika in Ptolemaj · Poglej več »
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Novo!!: Babilonska matematika in Recipročna vrednost · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: Babilonska matematika in Rimske številke · Poglej več »
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Novo!!: Babilonska matematika in Saroški cikel · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Babilonska matematika in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Babilonska matematika in Sekunda · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Babilonska matematika in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Simplikij
Simplikij (tudi Simplicij;: Simplíkios), starogrški filozof in matematik, * okoli 490, Kilikija, Rimsko cesarstvo (sedaj Çukurova, Turčija), † okoli 560.
Novo!!: Babilonska matematika in Simplikij · Poglej več »
Sinodski mesec
Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.
Novo!!: Babilonska matematika in Sinodski mesec · Poglej več »
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Novo!!: Babilonska matematika in Sončev mrk · Poglej več »
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Novo!!: Babilonska matematika in Sumerščina · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Babilonska matematika in Sumerija · Poglej več »
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Novo!!: Babilonska matematika in Tales · Poglej več »
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Novo!!: Babilonska matematika in Trigonometrija · Poglej več »
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Novo!!: Babilonska matematika in Ulomek · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: Babilonska matematika in Ura · Poglej več »
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Novo!!: Babilonska matematika in Valj · Poglej več »
Zelo sestavljeno število
Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.
Novo!!: Babilonska matematika in Zelo sestavljeno število · Poglej več »
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
Novo!!: Babilonska matematika in 60 (število) · Poglej več »