Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Avstrija in Bosna in Hercegovina

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Avstrija in Bosna in Hercegovina

Avstrija vs. Bosna in Hercegovina

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev. Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Podobnosti med Avstrija in Bosna in Hercegovina

Avstrija in Bosna in Hercegovina še 43 stvari v skupni (v Unijapedija): Aneksijska kriza, Avari, Avstro-Ogrska, Balkan, Druga svetovna vojna, Evropa, Evropska unija, Franc Ferdinand, Gavrilo Princip, Govedo, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Huni, Industrija, Islam, Italija, Judje, Kmetijstvo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krščanstvo, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Panonska nižina, Prva svetovna vojna, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Rock, Sarajevo, ..., Slovani, Slovenci, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbščina, Srbi, Srbija, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srednji vek, Tretji rajh, Ustaši, Vzhodna pravoslavna cerkev. Razširi indeks (13 več) »

Aneksijska kriza

Bosna in Hercegovina (št. 18) v Avstro-Ogrski Aneksijska kriza je dogodek, ki ga je povzročila Avstro-Ogrska z aneksijo Bosne in Hercegovine 6. oktobra 1908.

Aneksijska kriza in Avstrija · Aneksijska kriza in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Avari

Brez opisa.

Avari in Avstrija · Avari in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Avstrija in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Avstrija in Balkan · Balkan in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Avstrija in Druga svetovna vojna · Bosna in Hercegovina in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Avstrija in Evropa · Bosna in Hercegovina in Evropa · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Avstrija in Evropska unija · Bosna in Hercegovina in Evropska unija · Poglej več »

Franc Ferdinand

Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Avstrija in Franc Ferdinand · Bosna in Hercegovina in Franc Ferdinand · Poglej več »

Gavrilo Princip

Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.

Avstrija in Gavrilo Princip · Bosna in Hercegovina in Gavrilo Princip · Poglej več »

Govedo

Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.

Avstrija in Govedo · Bosna in Hercegovina in Govedo · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Avstrija in Hrvaščina · Bosna in Hercegovina in Hrvaščina · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Avstrija in Hrvaška · Bosna in Hercegovina in Hrvaška · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Avstrija in Hrvati · Bosna in Hercegovina in Hrvati · Poglej več »

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Avstrija in Huni · Bosna in Hercegovina in Huni · Poglej več »

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Avstrija in Industrija · Bosna in Hercegovina in Industrija · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Avstrija in Islam · Bosna in Hercegovina in Islam · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Avstrija in Italija · Bosna in Hercegovina in Italija · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Avstrija in Judje · Bosna in Hercegovina in Judje · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Avstrija in Kmetijstvo · Bosna in Hercegovina in Kmetijstvo · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Avstrija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Bosna in Hercegovina in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Avstrija in Krščanstvo · Bosna in Hercegovina in Krščanstvo · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Avstrija in Organizacija združenih narodov · Bosna in Hercegovina in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Avstrija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Bosna in Hercegovina in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Avstrija in Osmansko cesarstvo · Bosna in Hercegovina in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Avstrija in Panonska nižina · Bosna in Hercegovina in Panonska nižina · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Avstrija in Prva svetovna vojna · Bosna in Hercegovina in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Avstrija in Rimsko cesarstvo · Bosna in Hercegovina in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Avstrija in Rimskokatoliška cerkev · Bosna in Hercegovina in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Rock

Rock ali rók (izvirno oziroma rock 'n' roll) je razširjena glasbena zvrst v popularni glasbi, običajno uporablja vokal, (električne) kitare in močno poudarjen ritem.

Avstrija in Rock · Bosna in Hercegovina in Rock · Poglej več »

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Avstrija in Sarajevo · Bosna in Hercegovina in Sarajevo · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Avstrija in Slovani · Bosna in Hercegovina in Slovani · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Avstrija in Slovenci · Bosna in Hercegovina in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Avstrija in Slovenija · Bosna in Hercegovina in Slovenija · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Avstrija in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Bosna in Hercegovina in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Avstrija in Srbščina · Bosna in Hercegovina in Srbščina · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Avstrija in Srbi · Bosna in Hercegovina in Srbi · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Avstrija in Srbija · Bosna in Hercegovina in Srbija · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Avstrija in Srednjeevropski čas · Bosna in Hercegovina in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Avstrija in Srednjeevropski poletni čas · Bosna in Hercegovina in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Avstrija in Srednji vek · Bosna in Hercegovina in Srednji vek · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Avstrija in Tretji rajh · Bosna in Hercegovina in Tretji rajh · Poglej več »

Ustaši

Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.

Avstrija in Ustaši · Bosna in Hercegovina in Ustaši · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Avstrija in Vzhodna pravoslavna cerkev · Bosna in Hercegovina in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Avstrija in Bosna in Hercegovina

Avstrija 543 odnose, medtem ko je Bosna in Hercegovina 212. Saj imajo skupno 43, indeks Jaccard je 5.70% = 43 / (543 + 212).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Avstrija in Bosna in Hercegovina. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »