61 odnosi: Baruch Spinoza, Budizem, Carl Gustav Jung, David Hume, Dresden, Družba Jezusova, Estetika, Etika, Filozofija, Frankfurt ob Majni, Friedrich Nietzsche, Friedrich Schleiermacher, Gdansk, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Grki, Gustav Mahler, Hamburg, Henri Bergson, Hermann Hesse, Hinduizem, Immanuel Kant, Johann Gottlieb Fichte, Johann Wolfgang von Goethe, John Locke, Jorge Luis Borges, Josip Stritar, Karl Marx, Karl Popper, Kolera, Ludwig Wittgenstein, Marcel Proust, Max Stirner, Metafizika, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Nemci, Paul Deussen, Pesimizem, Platon, Prusija, Psihologija, Richard Wagner, Samuel Beckett, Sigmund Freud, Sočutje, Swami Vivekananda, Thomas Hobbes, Thomas Mann, Tristan in Izolda (opera), Univerza v Berlinu, ..., Univerza v Göttingenu, Upanišade, Vede, Volja, Wagner, Weimar, 1788, 1813, 1860, 21. september, 22. februar. Razširi indeks (11 več) »
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Baruch Spinoza · Poglej več »
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Budizem · Poglej več »
Carl Gustav Jung
Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog, * 26. julij 1875, Kesswil, kanton Thurgau, Švica † 6. junij 1961, Küsnacht, kanton Zürich.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Carl Gustav Jung · Poglej več »
David Hume
David Hume, škotski filozof, ekonomist in zgodovinar, * 7. maj 1711, Edinburg, Škotska, † 25. avgust 1776, Edinburg, Škotska.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in David Hume · Poglej več »
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Dresden · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Družba Jezusova · Poglej več »
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Estetika · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Etika · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Filozofija · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Friedrich Nietzsche · Poglej več »
Friedrich Schleiermacher
Friedrich Daniel Ernst Schleiermacher, nemški filozof in teolog, * 21. november 1768, Breslau, Kraljevina Prusija, † 12. februar 1834.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Friedrich Schleiermacher · Poglej več »
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Gdansk · Poglej več »
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Grki · Poglej več »
Gustav Mahler
Karikatura Mahlerjevega dirigiranja v času, ko je bil direktor Dunajske opere, 1901 Gustav Mahler, avstrijski skladatelj in dirigent, * 7. julij 1860, Kaliště, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 18. maj 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Gustav Mahler · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Hamburg · Poglej več »
Henri Bergson
Henri-Louis Bergson, francoski filozof, * 18. oktober 1859, Pariz, Francija, † 4. januar 1941.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Henri Bergson · Poglej več »
Hermann Hesse
Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Hermann Hesse · Poglej več »
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Hinduizem · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Immanuel Kant · Poglej več »
Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Johann Gottlieb Fichte · Poglej več »
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in John Locke · Poglej več »
Jorge Luis Borges
Jorge Francisco Isidoro Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec, 24. avgust 1899, Buenos Aires, Argentina, † 14. junij 1986, Ženeva, Švica.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Jorge Luis Borges · Poglej več »
Josip Stritar
Josip Stritar (tudi Jožef/Joseph Stritar), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec, * 6. marec 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Josip Stritar · Poglej več »
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Karl Marx · Poglej več »
Karl Popper
Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Karl Popper · Poglej več »
Kolera
Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Kolera · Poglej več »
Ludwig Wittgenstein
Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Ludwig Wittgenstein · Poglej več »
Marcel Proust
Valentin Louis Georges Eugène Marcel Proust, bolj znan samo kot Marcel Proust, francoski intelektualec, pisatelj, esejist in kritik, * 10. julij 1871, Auteuil, Pariz, Francija, † 18. november 1922, Pariz.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Marcel Proust · Poglej več »
Max Stirner
Johann Kaspar Schmidt (bolje znan pod imenom Max Stirner), nemški filozof, * 25. oktober 1806, Bayreuth, Bavarska, † 26. junij 1856, Berlin, Prusija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Max Stirner · Poglej več »
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Metafizika · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Nemci · Poglej več »
Paul Deussen
Paul Deussen, nemški filozof, zgodovinar in indolog, * 7. januar 1845, Oberdreis, Nemška zveza, † 6. julij 1919, Kiel, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Paul Deussen · Poglej več »
Pesimizem
Pesimizem je lahko.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Pesimizem · Poglej več »
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Platon · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Prusija · Poglej več »
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Psihologija · Poglej več »
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Richard Wagner · Poglej več »
Samuel Beckett
Samuel Barclay Beckett, irski pisatelj in dramatik, * 13. april 1906, Foxrock, Dublin, Irska, † 22. december 1989, Pariz, Francija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Samuel Beckett · Poglej več »
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Sigmund Freud · Poglej več »
Sočutje
Sočutje motivira ljudi, da se potrudijo, da bi pomagali telesnim, duševnim ali čustvenim bolečinam sebe in drugega.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Sočutje · Poglej več »
Swami Vivekananda
Swami Vivekananda (Bibekānanda,, rojstno ime Narendranath Dutta), indijski (bengalski) hindujski guru, učenjak, družbeni reformator in filozof, * 12. januar 1863, Kalkuta, Bengalija, Britanska Indija, † 4. julij 1902, Haora, Bengalija, Indija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Swami Vivekananda · Poglej več »
Thomas Hobbes
Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Thomas Hobbes · Poglej več »
Thomas Mann
Paul Thomas Mann, nemški pisatelj in akademik, nobelovec, * 6. junij 1875, Lübeck, Nemško cesarstvo, † 12. avgust 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Thomas Mann · Poglej več »
Tristan in Izolda (opera)
Tristan in Izolda je opera Richarda Wagnerja.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Tristan in Izolda (opera) · Poglej več »
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Univerza v Berlinu · Poglej več »
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Univerza v Göttingenu · Poglej več »
Upanišade
Upanišade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Upanišade · Poglej več »
Vede
Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Vede · Poglej več »
Volja
Volja je drama Etbina Kristana iz leta 1902.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Volja · Poglej več »
Wagner
Wagner je pogost priimek v Sloveniji kot tudi v tujini: Wagner je 3.949 najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Wagner · Poglej več »
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in Weimar · Poglej več »
1788
1788 (MDCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in 1788 · Poglej več »
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in 1813 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in 1860 · Poglej več »
21. september
21.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in 21. september · Poglej več »
22. februar
22.
Novo!!: Arthur Schopenhauer in 22. februar · Poglej več »