Hitreje kot brskalnik!
146 odnosi: Abelova grupa, Abscisna os, Abstraktna algebra, Algebra, Algebrska ploskev, Algebrska struktura, Algebrska varieteta, Algoritem, Ameriško matematično društvo, Apolonij, Arhimed, Aritmetika, Arthur Cayley, Bernhard Riemann, Bernoullijeva lemniskata, Bijektivna preslikava, Blaise Pascal, Cassinijev oval, Daljica, Daniel Gray Quillen, David Hilbert, Diofantska enačba, Diskriminanta, Dolžina, Eksponentna funkcija, Elipsa, Eliptična krivulja, Enotska krožnica, Enotska sfera, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Fermatov veliki izrek, François Viète, Gérard Desargues, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko mesto točk, Gerolamo Cardano, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grki, Hiperbola, Hiperploskev, Homogene koordinate, Ideal (teorija kolobarjev), Imaginarna enota, Infinitezimalni račun, Inverzna funkcija, Isaac Newton, Jean-Pierre Serre, Joseph-Louis de Lagrange, ..., Kategorija (matematika), Kocka, Kolobar (algebra), Kompleksno število, Komplement množice, Koordinatni sistem, Krivulja, Krivulja četrte stopnje, Krivulja tretje stopnje, Krožnica, Kvadratna funkcija, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Levi ben Gershon, Liejeva grupa, Maksim Lvovič Koncevič, Marseille, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Menehmo, Množica, Mnogoterost, Morfizem, Nature, Neevklidska geometrija, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Ničla funkcije, Niccolo Fontana Tartaglia, Nicole Oresme, O notacija, Obseg (algebra), Obseg algebrskih števil, Odprta množica, Omar Hajam, Ordinatna os, Oval, Parabola, Parametrična enačba, Pierre de Fermat, Plavajoča vejica, Podmnožica, Podvojitev kocke, Polinom, Polmer, Prazna množica, Premer, Premica, Presečišče, Preslikava, Prevoj, Programska oprema, Projektivna geometrija, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Prostornina, Računalnik, Racionalna funkcija, Racionalno število, Ravninska krivulja, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Realno število, Rešitev enačbe, René Descartes, Renesansa, Rezultanta, Riemannova ploskev, Robot, Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev, Sfera, Singularna točka krivulje, Soliton, Spremenljivka, Springer Science+Business Media, Srednji vek, Stožnica, Tangenta, Teorija števil, Teorija grafov, Teorija iger, Teorija kategorij, Teorija množic, Točka (geometrija), Točka obrata, Točka v neskončnosti, Topološki prostor, Topologija, Trirazsežni prostor, Unija množic, Univerza v St Andrewsu, Vektorski prostor, YouTube, Zvezna funkcija, 1 (število). Razširi indeks (96 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Novo!!: Algebrska geometrija in Abelova grupa · Poglej več »
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Novo!!: Algebrska geometrija in Abscisna os · Poglej več »
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Novo!!: Algebrska geometrija in Abstraktna algebra · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Algebrska geometrija in Algebra · Poglej več »
Algebrska ploskev
Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.
Novo!!: Algebrska geometrija in Algebrska ploskev · Poglej več »
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Novo!!: Algebrska geometrija in Algebrska struktura · Poglej več »
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Novo!!: Algebrska geometrija in Algebrska varieteta · Poglej več »
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Novo!!: Algebrska geometrija in Algoritem · Poglej več »
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Novo!!: Algebrska geometrija in Ameriško matematično društvo · Poglej več »
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Novo!!: Algebrska geometrija in Apolonij · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Algebrska geometrija in Arhimed · Poglej več »
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Novo!!: Algebrska geometrija in Aritmetika · Poglej več »
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Arthur Cayley · Poglej več »
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Bernhard Riemann · Poglej več »
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Novo!!: Algebrska geometrija in Bernoullijeva lemniskata · Poglej več »
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Novo!!: Algebrska geometrija in Bijektivna preslikava · Poglej več »
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Blaise Pascal · Poglej več »
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Novo!!: Algebrska geometrija in Cassinijev oval · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Algebrska geometrija in Daljica · Poglej več »
Daniel Gray Quillen
Daniel Gray »Dan« Quillen, ameriški matematik, * 22. junij 1940, Orange, New Jersey, ZDA, † 30. april 2011.
Novo!!: Algebrska geometrija in Daniel Gray Quillen · Poglej več »
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Algebrska geometrija in David Hilbert · Poglej več »
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Novo!!: Algebrska geometrija in Diofantska enačba · Poglej več »
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Novo!!: Algebrska geometrija in Diskriminanta · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Algebrska geometrija in Dolžina · Poglej več »
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Novo!!: Algebrska geometrija in Eksponentna funkcija · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Algebrska geometrija in Elipsa · Poglej več »
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Novo!!: Algebrska geometrija in Eliptična krivulja · Poglej več »
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Novo!!: Algebrska geometrija in Enotska krožnica · Poglej več »
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Novo!!: Algebrska geometrija in Enotska sfera · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Algebrska geometrija in Evklidski prostor · Poglej več »
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Felix Christian Klein · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: Algebrska geometrija in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Novo!!: Algebrska geometrija in François Viète · Poglej več »
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Novo!!: Algebrska geometrija in Gérard Desargues · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Algebrska geometrija in Geometrija · Poglej več »
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Novo!!: Algebrska geometrija in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Novo!!: Algebrska geometrija in Geometrijsko mesto točk · Poglej več »
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Novo!!: Algebrska geometrija in Gerolamo Cardano · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Algebrska geometrija in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Algebrska geometrija in Grki · Poglej več »
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Novo!!: Algebrska geometrija in Hiperbola · Poglej več »
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Novo!!: Algebrska geometrija in Hiperploskev · Poglej več »
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Novo!!: Algebrska geometrija in Homogene koordinate · Poglej več »
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Novo!!: Algebrska geometrija in Ideal (teorija kolobarjev) · Poglej več »
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Novo!!: Algebrska geometrija in Imaginarna enota · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Algebrska geometrija in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Novo!!: Algebrska geometrija in Inverzna funkcija · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Isaac Newton · Poglej več »
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Jean-Pierre Serre · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Novo!!: Algebrska geometrija in Kategorija (matematika) · Poglej več »
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Novo!!: Algebrska geometrija in Kocka · Poglej več »
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Novo!!: Algebrska geometrija in Kolobar (algebra) · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Algebrska geometrija in Kompleksno število · Poglej več »
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Novo!!: Algebrska geometrija in Komplement množice · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Algebrska geometrija in Koordinatni sistem · Poglej več »
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Novo!!: Algebrska geometrija in Krivulja · Poglej več »
Krivulja četrte stopnje
Krivulja četrte stopnje (tudi kvartna krivulja) je ravninska krivulja četrte stopnje.
Novo!!: Algebrska geometrija in Krivulja četrte stopnje · Poglej več »
Krivulja tretje stopnje
Nekaj krivulj tretje stopnje. Parametra a \, in b \, sta določena z enačbo 4 x^3-ax^2y + 9xy^2-9y^3 -36x + 36y + 10b.
Novo!!: Algebrska geometrija in Krivulja tretje stopnje · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Algebrska geometrija in Krožnica · Poglej več »
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Novo!!: Algebrska geometrija in Kvadratna funkcija · Poglej več »
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Novo!!: Algebrska geometrija in Leonardo Fibonacci · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Algebrska geometrija in Leonhard Euler · Poglej več »
Levi ben Gershon
Levi ben Gershon, bolje poznan pod grškim imenom Gersonides ali pa latinskim Magister Leo Hebraeus, srednjeveški francoski judovski filozof, talmudist, matematik, zdravnik in astronom, * 1288, Bagnols, Francija, † 1344, Perpignan.
Novo!!: Algebrska geometrija in Levi ben Gershon · Poglej več »
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Novo!!: Algebrska geometrija in Liejeva grupa · Poglej več »
Maksim Lvovič Koncevič
Maksim Lvovič Koncevič, ruski matematik, * 25. avgust 1964, Himki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Algebrska geometrija in Maksim Lvovič Koncevič · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Algebrska geometrija in Marseille · Poglej več »
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Novo!!: Algebrska geometrija in Matematična singularnost · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Algebrska geometrija in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Algebrska geometrija in Matematika · Poglej več »
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Novo!!: Algebrska geometrija in Menehmo · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Algebrska geometrija in Množica · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Algebrska geometrija in Mnogoterost · Poglej več »
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Novo!!: Algebrska geometrija in Morfizem · Poglej več »
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Novo!!: Algebrska geometrija in Nature · Poglej več »
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Neevklidska geometrija · Poglej več »
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Novo!!: Algebrska geometrija in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Algebrska geometrija in Neskončnost · Poglej več »
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Novo!!: Algebrska geometrija in Ničla funkcije · Poglej več »
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Novo!!: Algebrska geometrija in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Nicole Oresme · Poglej več »
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Novo!!: Algebrska geometrija in O notacija · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: Algebrska geometrija in Obseg (algebra) · Poglej več »
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Novo!!: Algebrska geometrija in Obseg algebrskih števil · Poglej več »
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Novo!!: Algebrska geometrija in Odprta množica · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Algebrska geometrija in Omar Hajam · Poglej več »
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Novo!!: Algebrska geometrija in Ordinatna os · Poglej več »
Oval
Oval ima več pomenov.
Novo!!: Algebrska geometrija in Oval · Poglej več »
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Novo!!: Algebrska geometrija in Parabola · Poglej več »
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Novo!!: Algebrska geometrija in Parametrična enačba · Poglej več »
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Novo!!: Algebrska geometrija in Pierre de Fermat · Poglej več »
Plavajoča vejica
Predstavitev v plavajoči vejici je za računalnik prilagojena različica znanstvenega zapisa, s katero se v tehniki in znanosti rešuje omejitev obsega števil, ki se jih lahko predstavi s fiksno vejico.
Novo!!: Algebrska geometrija in Plavajoča vejica · Poglej več »
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Novo!!: Algebrska geometrija in Podmnožica · Poglej več »
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Novo!!: Algebrska geometrija in Podvojitev kocke · Poglej več »
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Novo!!: Algebrska geometrija in Polinom · Poglej več »
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Novo!!: Algebrska geometrija in Polmer · Poglej več »
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Novo!!: Algebrska geometrija in Prazna množica · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Algebrska geometrija in Premer · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Algebrska geometrija in Premica · Poglej več »
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Novo!!: Algebrska geometrija in Presečišče · Poglej več »
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Novo!!: Algebrska geometrija in Preslikava · Poglej več »
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Novo!!: Algebrska geometrija in Prevoj · Poglej več »
Programska oprema
Urejevalnik besedila LibreOffice Writer Prográmska opréma (tudi sóftvêr ali prográmje) je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvori celoto.
Novo!!: Algebrska geometrija in Programska oprema · Poglej več »
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Novo!!: Algebrska geometrija in Projektivna geometrija · Poglej več »
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Novo!!: Algebrska geometrija in Projektivna ravnina · Poglej več »
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Novo!!: Algebrska geometrija in Projektivni prostor · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Algebrska geometrija in Prostornina · Poglej več »
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Novo!!: Algebrska geometrija in Računalnik · Poglej več »
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Novo!!: Algebrska geometrija in Racionalna funkcija · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Algebrska geometrija in Racionalno število · Poglej več »
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Novo!!: Algebrska geometrija in Ravninska krivulja · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Algebrska geometrija in Razdalja · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Algebrska geometrija in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Algebrska geometrija in Realno število · Poglej več »
Rešitev enačbe
Rešítev enáčbe (z eno neznanko) je v matematiki tista vrednost, pri kateri je enačba kot izjavna forma pravilna.
Novo!!: Algebrska geometrija in Rešitev enačbe · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Algebrska geometrija in René Descartes · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Algebrska geometrija in Renesansa · Poglej več »
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Novo!!: Algebrska geometrija in Rezultanta · Poglej več »
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Novo!!: Algebrska geometrija in Riemannova ploskev · Poglej več »
Robot
livarni Robot je stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo.
Novo!!: Algebrska geometrija in Robot · Poglej več »
Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev
V Seznamu kompleksnih in algebrskih ploskev so navedene ploskve, ki imajo ime (so imenovane).
Novo!!: Algebrska geometrija in Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev · Poglej več »
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Novo!!: Algebrska geometrija in Sfera · Poglej več »
Singularna točka krivulje
Singularna točka krivulje je na krivulji točka, kjer ji parameter ne daje gladkosti.
Novo!!: Algebrska geometrija in Singularna točka krivulje · Poglej več »
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Novo!!: Algebrska geometrija in Soliton · Poglej več »
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Novo!!: Algebrska geometrija in Spremenljivka · Poglej več »
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Novo!!: Algebrska geometrija in Springer Science+Business Media · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Algebrska geometrija in Srednji vek · Poglej več »
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Novo!!: Algebrska geometrija in Stožnica · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Algebrska geometrija in Tangenta · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Algebrska geometrija in Teorija števil · Poglej več »
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Novo!!: Algebrska geometrija in Teorija grafov · Poglej več »
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Novo!!: Algebrska geometrija in Teorija iger · Poglej več »
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Novo!!: Algebrska geometrija in Teorija kategorij · Poglej več »
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Novo!!: Algebrska geometrija in Teorija množic · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Algebrska geometrija in Točka (geometrija) · Poglej več »
Točka obrata
Navadna točka obrata na krivulji ''x''3–''y''2.
Novo!!: Algebrska geometrija in Točka obrata · Poglej več »
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Novo!!: Algebrska geometrija in Točka v neskončnosti · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Algebrska geometrija in Topološki prostor · Poglej več »
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Novo!!: Algebrska geometrija in Topologija · Poglej več »
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Novo!!: Algebrska geometrija in Trirazsežni prostor · Poglej več »
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Novo!!: Algebrska geometrija in Unija množic · Poglej več »
Univerza v St Andrewsu
Univerza v St Andrewsu (okrajšano kot St And, iz latinskega Sancti Andreae, v postnominalskih črkah) je javna raziskovalna univerza v St Andrewsu, Fife, Škotska.
Novo!!: Algebrska geometrija in Univerza v St Andrewsu · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Algebrska geometrija in Vektorski prostor · Poglej več »
YouTube
YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, kjer jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.
Novo!!: Algebrska geometrija in YouTube · Poglej več »
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Novo!!: Algebrska geometrija in Zvezna funkcija · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Algebrska geometrija in 1 (število) · Poglej več »
