Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Angleščina, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrsko vojno letalstvo, Železni križec, Beograd, Druga svetovna vojna, General, General letalcev (Wehrmacht), Generalmajor, Generalpolkovnik (Wehrmacht), Generalporočnik, Luftwaffe (Wehrmacht), Major, Nadporočnik, Nemci, Podpolkovnik, Polkovnik, Poročnik, Prva svetovna vojna, Romunija, Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Stotnik, Tretji rajh, Vojaški pilot, 1885, 1947, 20. maj, 26. februar.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Alexander Löhr in Angleščina · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Alexander Löhr in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrsko vojno letalstvo
Cesarske in kraljeve letalske čete ali Avstro-ogrsko vojno letalstvo (izvirno Kaiserliche und Königliche Luftfahrtruppen ali K.u.K. Luftfahrtruppen) je bilo vojno letalstvo Avstro-ogrske monarhije vse do njenega propada leta 1918.
Novo!!: Alexander Löhr in Avstro-ogrsko vojno letalstvo · Poglej več »
Železni križec
Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.
Novo!!: Alexander Löhr in Železni križec · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Alexander Löhr in Beograd · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Alexander Löhr in Druga svetovna vojna · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Alexander Löhr in General · Poglej več »
General letalcev (Wehrmacht)
General letalcev (izvirno General der Flieger; okrajšava Gen d Fl) je bil generalski čin (v rangu polnega generala) v nemški Luftwaffe (vojnemu letalstvu) za generale lovske specializacije.
Novo!!: Alexander Löhr in General letalcev (Wehrmacht) · Poglej več »
Generalmajor
Generalmajor je vojaški čin v uporabi v številnih oboroženih silah, ki se je razvil iz starejšega čina Sergeant Major General.
Novo!!: Alexander Löhr in Generalmajor · Poglej več »
Generalpolkovnik (Wehrmacht)
Generalpolkovnik (izvirno Generaloberst) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Alexander Löhr in Generalpolkovnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Generalporočnik
Generalporočnik je generalski vojaški čin, ki ne obstaja v Slovenski vojski.
Novo!!: Alexander Löhr in Generalporočnik · Poglej več »
Luftwaffe (Wehrmacht)
Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.
Novo!!: Alexander Löhr in Luftwaffe (Wehrmacht) · Poglej več »
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Novo!!: Alexander Löhr in Major · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Alexander Löhr in Nadporočnik · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Alexander Löhr in Nemci · Poglej več »
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Novo!!: Alexander Löhr in Podpolkovnik · Poglej več »
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Novo!!: Alexander Löhr in Polkovnik · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Alexander Löhr in Poročnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alexander Löhr in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Alexander Löhr in Romunija · Poglej več »
Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta
Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta.
Novo!!: Alexander Löhr in Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa.
Novo!!: Alexander Löhr in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi
e3d9ff Barva polja in * (asterisk) pomeni, da je bilo odlikovanje podeljeno posmrtno.
Novo!!: Alexander Löhr in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Alexander Löhr in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Novo!!: Alexander Löhr in Stotnik · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Alexander Löhr in Tretji rajh · Poglej več »
Vojaški pilot
Vojaški pilot je pilot, ki je usposobljen za upravljanje vojaških zrakoplovov.
Novo!!: Alexander Löhr in Vojaški pilot · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Alexander Löhr in 1885 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Alexander Löhr in 1947 · Poglej več »
20. maj
20.
Novo!!: Alexander Löhr in 20. maj · Poglej več »
26. februar
26.
Novo!!: Alexander Löhr in 26. februar · Poglej več »
