Hitreje kot brskalnik!
77 odnosi: Abraham, Ajubidi, Aleksander Veliki, Amoriti, Angleži, Arabščina, Arhiv, Armenci, Bazalt, Beton, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bolezen, Citadela, Damask, Ebla, Evfrat, Francija, Francozi, Guverner, Hamam, Hetiti, Indija, Irak, Janez Krstnik, Krščanstvo, Križar, Legenda, Lev, Mameluki, Mari, Maroniti, Mesto, Minaret, Mošeja, Mošeja Omajadov, Mongoli, Muslimani, Nizozemci, Oljčno olje, Omajadi, Osmansko cesarstvo, Palmira, Perzijci, Požar, Potres, Prva svetovna vojna, Reka, Rimsko cesarstvo, Seldžuki, ..., Selevkidsko cesarstvo, Sirija, Sovjetska zveza, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Trgovina, Turčija, Ugarit, Vojašnica, Vojska, 10. stoletje, 10. stoletje pr. n. št., 11. stoletje, 12. stoletje, 13. stoletje, 15. stoletje, 16. stoletje, 16. stoletje pr. n. št., 17. stoletje, 17. stoletje pr. n. št., 18. stoletje, 18. stoletje pr. n. št., 19. stoletje, 20. stoletje, 4. stoletje pr. n. št., 6. stoletje, 8. stoletje. Razširi indeks (27 več) »
Abraham
Abraham (אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Novo!!: Alep in Abraham · Poglej več »
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Novo!!: Alep in Ajubidi · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Alep in Aleksander Veliki · Poglej več »
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Novo!!: Alep in Amoriti · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Alep in Angleži · Poglej več »
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Novo!!: Alep in Arabščina · Poglej več »
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Novo!!: Alep in Arhiv · Poglej več »
Armenci
Armenci so narod oz.
Novo!!: Alep in Armenci · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Alep in Bazalt · Poglej več »
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Novo!!: Alep in Beton · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Alep in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Alep in Bližnji vzhod · Poglej več »
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Novo!!: Alep in Bolezen · Poglej več »
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Novo!!: Alep in Citadela · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Alep in Damask · Poglej več »
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Novo!!: Alep in Ebla · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Alep in Evfrat · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Alep in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Alep in Francozi · Poglej več »
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Novo!!: Alep in Guverner · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Alep in Hamam · Poglej več »
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Novo!!: Alep in Hetiti · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Alep in Indija · Poglej več »
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Alep in Irak · Poglej več »
Janez Krstnik
Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.
Novo!!: Alep in Janez Krstnik · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Alep in Krščanstvo · Poglej več »
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Novo!!: Alep in Križar · Poglej več »
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Novo!!: Alep in Legenda · Poglej več »
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Novo!!: Alep in Lev · Poglej več »
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Novo!!: Alep in Mameluki · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Alep in Mari · Poglej več »
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Novo!!: Alep in Maroniti · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Alep in Mesto · Poglej več »
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Novo!!: Alep in Minaret · Poglej več »
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Novo!!: Alep in Mošeja · Poglej več »
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Novo!!: Alep in Mošeja Omajadov · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Alep in Mongoli · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Alep in Muslimani · Poglej več »
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Novo!!: Alep in Nizozemci · Poglej več »
Oljčno olje
Ekstra deviško oljčno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in črnimi oljkami (olivami) Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).
Novo!!: Alep in Oljčno olje · Poglej več »
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Novo!!: Alep in Omajadi · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Alep in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Novo!!: Alep in Palmira · Poglej več »
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Novo!!: Alep in Perzijci · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: Alep in Požar · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Alep in Potres · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alep in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Alep in Reka · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Alep in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Alep in Seldžuki · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Alep in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Alep in Sirija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Alep in Sovjetska zveza · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Alep in Sredozemlje · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Alep in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Novo!!: Alep in Trgovina · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Alep in Turčija · Poglej več »
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Novo!!: Alep in Ugarit · Poglej več »
Vojašnica
Vojašnica je stalen vojaški objekt, ki je primarno namenjen nastanitvi vojakov v času služenja vojaškega roka oz.
Novo!!: Alep in Vojašnica · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Alep in Vojska · Poglej več »
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Novo!!: Alep in 10. stoletje · Poglej več »
10. stoletje pr. n. št.
3. tisočletje pr. n. št. | 2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. 13. stoletje pr. n. št. | 12. stoletje pr. n. št. | 11. stoletje pr. n. št. | 10.
Novo!!: Alep in 10. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Novo!!: Alep in 11. stoletje · Poglej več »
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Novo!!: Alep in 12. stoletje · Poglej več »
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Novo!!: Alep in 13. stoletje · Poglej več »
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Novo!!: Alep in 15. stoletje · Poglej več »
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Novo!!: Alep in 16. stoletje · Poglej več »
16. stoletje pr. n. št.
Šestnajsto stoletje pr.
Novo!!: Alep in 16. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Novo!!: Alep in 17. stoletje · Poglej več »
17. stoletje pr. n. št.
Sedemnajsto stoletje pr.
Novo!!: Alep in 17. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Novo!!: Alep in 18. stoletje · Poglej več »
18. stoletje pr. n. št.
Osemnajsto stoletje pr.
Novo!!: Alep in 18. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Alep in 19. stoletje · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Alep in 20. stoletje · Poglej več »
4. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5. stoletje pr. n. št. | 4.
Novo!!: Alep in 4. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Novo!!: Alep in 6. stoletje · Poglej več »
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Novo!!: Alep in 8. stoletje · Poglej več »
Preusmerja sem:
Alepo, Aleppo, Aleps, Halab, Haleb.
