Kazalo
18 odnosi: Baltoslovanski jeziki, Druga ženska sklanjatev, Fonem, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Glasovna sprememba, Kam?, Manjšalnica, Nezvočnik, Nosnik, Podstava, Samoglasnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Slovenščina, Soglasnik, Tengvar, Zapornik, Zvenečnost, Zvočnik.
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Baltoslovanski jeziki
Druga ženska sklanjatev
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Druga ženska sklanjatev
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Fonem
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Glasovna sprememba
Kam?
Pesem ''Kam?'' v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 »Kam?« je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v časopisu Illyrisches Blatt 30.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Kam?
Manjšalnica
Manjšálnica ali pomanjševálnica (tudi pománjšanka) je v jezikoslovju beseda, ki izraža pomanjšanje.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Manjšalnica
Nezvočnik
Nèzvóčnik je soglasnik manjše zvonkosti in najmanjše odprtostne stopnje.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Nezvočnik
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Nosnik
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Podstava
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Samoglasnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Seznam jezikoslovnih vsebin
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Slovenščina
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Soglasnik
Tengvar
Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Tengvar
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Zapornik
Zvenečnost
Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.
Poglej Zvočnik (jezikoslovje) in Zvenečnost
Zvočnik
Zvočnik je lahko.