Kazalo
28 odnosi: Cauchyjeva porazdelitev, Centralni moment, Diskretna porazdelitev, Fréchetova porazdelitev, Gostota naboja, Gregor Mendel, Gumbelova porazdelitev, Gumbelova porazdelitev 1. tipa, Gumbelova porazdelitev 2. tipa, Hiperbolična porazdelitev, Laplaceova porazdelitev, Logaritemsko normalna porazdelitev, Logistična porazdelitev, Necentralna porazdelitev t, Neprožni trk, Nesimetrična normalna porazdelitev, Pogojna verjetnostna porazdelitev, Porazdelitev beta, Površinska gostota naboja, Pričakovana vrednost, Rutherfordovo sipanje, Spekter, Splošna hiperbolična porazdelitev, Splošna normalna porazdelitev, Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti, Studentova t-porazdelitev, Trikotna porazdelitev, Verjetnostna porazdelitev.
Cauchyjeva porazdelitev
Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Zvezna porazdelitev in Cauchyjeva porazdelitev
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Zvezna porazdelitev in Centralni moment
Diskretna porazdelitev
Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.
Poglej Zvezna porazdelitev in Diskretna porazdelitev
Fréchetova porazdelitev
Fréchetova porazdelitev (tudi Porazdelitev ekstremnih vrednosti II) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena enim parametrom. Imenuje se po francoskem matematiku Mauricu Renéju Fréchetu (1878 – 1973), ki jo je prvi opisal v letu 1927. Nadaljnje raziskave porazdelitve so opravili Ronald Aylmer Fisher (1890 – 1962), Leonard Henry Caleb Tippett (1902 – 1985) in Emil Julius Gumbel (1891 – 1966).
Poglej Zvezna porazdelitev in Fréchetova porazdelitev
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Poglej Zvezna porazdelitev in Gostota naboja
Gregor Mendel
Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).
Poglej Zvezna porazdelitev in Gregor Mendel
Gumbelova porazdelitev
Gumbelova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Zvezna porazdelitev in Gumbelova porazdelitev
Gumbelova porazdelitev 1. tipa
Gumbelova porazdelitev 1.
Poglej Zvezna porazdelitev in Gumbelova porazdelitev 1. tipa
Gumbelova porazdelitev 2. tipa
Gumbelova porazdelitev 2.
Poglej Zvezna porazdelitev in Gumbelova porazdelitev 2. tipa
Hiperbolična porazdelitev
Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.
Poglej Zvezna porazdelitev in Hiperbolična porazdelitev
Laplaceova porazdelitev
Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Zvezna porazdelitev in Laplaceova porazdelitev
Logaritemsko normalna porazdelitev
Logaritemska normalna porazdelitev (tudi lognormalna porazdelitev ali Galtonova porazdelitev) je družina dvoparametričnih zveznih verjetnostnih porazdelitev slučajne spremenljivke, katere logaritem je normalno porazdeljen.
Poglej Zvezna porazdelitev in Logaritemsko normalna porazdelitev
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Zvezna porazdelitev in Logistična porazdelitev
Necentralna porazdelitev t
Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.
Poglej Zvezna porazdelitev in Necentralna porazdelitev t
Neprožni trk
Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.
Poglej Zvezna porazdelitev in Neprožni trk
Nesimetrična normalna porazdelitev
Nesimetrična normalna porazdelitev (tudi asimetrična normalna porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki posplošuje normalno porazdelitev tako, da je možen koeficient simetrije, ki je različen od nič.
Poglej Zvezna porazdelitev in Nesimetrična normalna porazdelitev
Pogojna verjetnostna porazdelitev
Pogojna verjetnostna porazdelitev povezuje dve verjetnostni porazdelitvi nezveznih ali zveznih slučajnih spremenljivk.
Poglej Zvezna porazdelitev in Pogojna verjetnostna porazdelitev
Porazdelitev beta
Porazdelitev beta je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je definirana na intervalu (0,1).
Poglej Zvezna porazdelitev in Porazdelitev beta
Površinska gostota naboja
Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.
Poglej Zvezna porazdelitev in Površinska gostota naboja
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Zvezna porazdelitev in Pričakovana vrednost
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Zvezna porazdelitev in Rutherfordovo sipanje
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Zvezna porazdelitev in Spekter
Splošna hiperbolična porazdelitev
Splošna hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki jo določa šest parametrov.
Poglej Zvezna porazdelitev in Splošna hiperbolična porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).
Poglej Zvezna porazdelitev in Splošna normalna porazdelitev
Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti
Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti (tudi Fisher-Tippettova porazdelitev)je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s tremi parametri.
Poglej Zvezna porazdelitev in Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti
Studentova t-porazdelitev
Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.
Poglej Zvezna porazdelitev in Studentova t-porazdelitev
Trikotna porazdelitev
Trikotna porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Zvezna porazdelitev in Trikotna porazdelitev
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Zvezna porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev