Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zvezna porazdelitev

Index Zvezna porazdelitev

Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Cauchyjeva porazdelitev, Centralni moment, Diskretna porazdelitev, Fréchetova porazdelitev, Gostota naboja, Gregor Mendel, Gumbelova porazdelitev, Gumbelova porazdelitev 1. tipa, Gumbelova porazdelitev 2. tipa, Hiperbolična porazdelitev, Laplaceova porazdelitev, Logaritemsko normalna porazdelitev, Logistična porazdelitev, Necentralna porazdelitev t, Neprožni trk, Nesimetrična normalna porazdelitev, Pogojna verjetnostna porazdelitev, Porazdelitev beta, Površinska gostota naboja, Pričakovana vrednost, Rutherfordovo sipanje, Spekter, Splošna hiperbolična porazdelitev, Splošna normalna porazdelitev, Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti, Studentova t-porazdelitev, Trikotna porazdelitev, Verjetnostna porazdelitev.

Cauchyjeva porazdelitev

Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).

Poglej Zvezna porazdelitev in Cauchyjeva porazdelitev

Centralni moment

Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.

Poglej Zvezna porazdelitev in Centralni moment

Diskretna porazdelitev

Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.

Poglej Zvezna porazdelitev in Diskretna porazdelitev

Fréchetova porazdelitev

Fréchetova porazdelitev (tudi Porazdelitev ekstremnih vrednosti II) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena enim parametrom. Imenuje se po francoskem matematiku Mauricu Renéju Fréchetu (1878 – 1973), ki jo je prvi opisal v letu 1927. Nadaljnje raziskave porazdelitve so opravili Ronald Aylmer Fisher (1890 – 1962), Leonard Henry Caleb Tippett (1902 – 1985) in Emil Julius Gumbel (1891 – 1966).

Poglej Zvezna porazdelitev in Fréchetova porazdelitev

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Poglej Zvezna porazdelitev in Gostota naboja

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Zvezna porazdelitev in Gregor Mendel

Gumbelova porazdelitev

Gumbelova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.

Poglej Zvezna porazdelitev in Gumbelova porazdelitev

Gumbelova porazdelitev 1. tipa

Gumbelova porazdelitev 1.

Poglej Zvezna porazdelitev in Gumbelova porazdelitev 1. tipa

Gumbelova porazdelitev 2. tipa

Gumbelova porazdelitev 2.

Poglej Zvezna porazdelitev in Gumbelova porazdelitev 2. tipa

Hiperbolična porazdelitev

Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.

Poglej Zvezna porazdelitev in Hiperbolična porazdelitev

Laplaceova porazdelitev

Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.

Poglej Zvezna porazdelitev in Laplaceova porazdelitev

Logaritemsko normalna porazdelitev

Logaritemska normalna porazdelitev (tudi lognormalna porazdelitev ali Galtonova porazdelitev) je družina dvoparametričnih zveznih verjetnostnih porazdelitev slučajne spremenljivke, katere logaritem je normalno porazdeljen.

Poglej Zvezna porazdelitev in Logaritemsko normalna porazdelitev

Logistična porazdelitev

Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).

Poglej Zvezna porazdelitev in Logistična porazdelitev

Necentralna porazdelitev t

Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.

Poglej Zvezna porazdelitev in Necentralna porazdelitev t

Neprožni trk

Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.

Poglej Zvezna porazdelitev in Neprožni trk

Nesimetrična normalna porazdelitev

Nesimetrična normalna porazdelitev (tudi asimetrična normalna porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki posplošuje normalno porazdelitev tako, da je možen koeficient simetrije, ki je različen od nič.

Poglej Zvezna porazdelitev in Nesimetrična normalna porazdelitev

Pogojna verjetnostna porazdelitev

Pogojna verjetnostna porazdelitev povezuje dve verjetnostni porazdelitvi nezveznih ali zveznih slučajnih spremenljivk.

Poglej Zvezna porazdelitev in Pogojna verjetnostna porazdelitev

Porazdelitev beta

Porazdelitev beta je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je definirana na intervalu (0,1).

Poglej Zvezna porazdelitev in Porazdelitev beta

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Poglej Zvezna porazdelitev in Površinska gostota naboja

Pričakovana vrednost

Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.

Poglej Zvezna porazdelitev in Pričakovana vrednost

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Poglej Zvezna porazdelitev in Rutherfordovo sipanje

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Poglej Zvezna porazdelitev in Spekter

Splošna hiperbolična porazdelitev

Splošna hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki jo določa šest parametrov.

Poglej Zvezna porazdelitev in Splošna hiperbolična porazdelitev

Splošna normalna porazdelitev

Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).

Poglej Zvezna porazdelitev in Splošna normalna porazdelitev

Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti

Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti (tudi Fisher-Tippettova porazdelitev)je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s tremi parametri.

Poglej Zvezna porazdelitev in Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti

Studentova t-porazdelitev

Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.

Poglej Zvezna porazdelitev in Studentova t-porazdelitev

Trikotna porazdelitev

Trikotna porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev.

Poglej Zvezna porazdelitev in Trikotna porazdelitev

Verjetnostna porazdelitev

normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.

Poglej Zvezna porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev