Kazalo
26 odnosi: Alikvotni toni, Alikvotno petje, Arne Nordheim, Šum, Gaspard de Prony, Glasba, Glasbeni impresionizem, Harmonija, Klasična glasba, Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin), Koncert za violončelo in orkester št. 2 (Dvořák), Konsonanca in disonanca, Melodija, Mezzosopran, Pok, Poslovni bonton, Pozavna, Rumbler sirena, Seznam fizikalnih vsebin, Simfonija št. 5 (Prokofjev), Solopetje, Sopran, Spekter, Ton, Violinofon, Zvok.
Alikvotni toni
Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.
Poglej Zven in Alikvotni toni
Alikvotno petje
Alikvotno petje je tehnika petja, pri kateri se iz alikvotnega spektra glasu posamezni toni tako »prefiltrirajo«, da se slišijo kot posamezni toni.
Poglej Zven in Alikvotno petje
Arne Nordheim
Arne Nordheim, norveški skladatelj in glasbeni kritik, * 20. junij 1931, Larvik, † 5. junij 2010, Oslo.
Poglej Zven in Arne Nordheim
Šum
Šúm je v splošnem moteč zvok.
Poglej Zven in Šum
Gaspard de Prony
Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.
Poglej Zven in Gaspard de Prony
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Zven in Glasba
Glasbeni impresionizem
Impresionizem je kompozicijski stil v glasbi, nastal ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Poglej Zven in Glasbeni impresionizem
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Zven in Harmonija
Klasična glasba
Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.
Poglej Zven in Klasična glasba
Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)
Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.
Poglej Zven in Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)
Koncert za violončelo in orkester št. 2 (Dvořák)
Koncert za violončelo in orkester št.
Poglej Zven in Koncert za violončelo in orkester št. 2 (Dvořák)
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Zven in Konsonanca in disonanca
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Zven in Melodija
Mezzosopran
Mezzosopran (italijansko: mezzo.
Poglej Zven in Mezzosopran
Pok
Pók je posledica sunkovitega kratkotrajnega mehanskega nihanja z veliko amplitudo.
Poglej Zven in Pok
Poslovni bonton
Poslovni bonton je trenutno družbeno sprejemljivo vedenje, ki ga določajo moralne norme časa in prostora v poslovnem svetu.
Poglej Zven in Poslovni bonton
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Zven in Pozavna
Rumbler sirena
Rumbler sirena je tip sirene, ki se uporablja predvsem v Združenih državah Amerike; na vozilih, ki so na nujni vožnji.
Poglej Zven in Rumbler sirena
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Zven in Seznam fizikalnih vsebin
Simfonija št. 5 (Prokofjev)
Sergej Prokofjev: Simfonija št.
Poglej Zven in Simfonija št. 5 (Prokofjev)
Solopetje
Solopetje je izraz, s katerim v vokalni glasbi imenujemo izvajalski način petja in se uporablja predvsem v šolstvu.
Poglej Zven in Solopetje
Sopran
Sopran je najvišji ženski in otroški glas.
Poglej Zven in Sopran
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Zven in Spekter
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Zven in Ton
Violinofon
Violinofon Violinofon ali Strohova violina je violina, ki ima namesto lesenega resonančnega trupa kovinski odmevnik v obliki roga.
Poglej Zven in Violinofon
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Zven in Zvok
Prav tako znan kot Barva zvoka.