Kazalo
87 odnosi: Afriška cibetovka, Alona sketi, Anoplolepis gracilipes, Ariel Ltd, Astropyga radiata, Azijski kozliček, Ščipalci, Ščitaste stenice, Škrgorepci, Živali, Žuželčje krilo, Žuželke, Čebele, Členonožci, Biologija, Bogomolčarji, Bogomolke, Borova kislina, Bramorji, Ceponožci, Deseteronožci, Drobnonožke, Dvojnonoge, Enakonožci, Gömböc, Hidrostatski skelet, Hitin, Hitlerjev brezokec, Hordotonalni organ, Hrošči, Imunski sistem, Integument, Integumentni sistem, Johnstonov organ, Kaparji, Kavkaška čebela, Kleptofarmakofagija, Klopi, Kokosov rak, Komarji, Koralni greben, Kserofilna vrsta, Kutikula, Lisasti ploščec, Listne uši, Malonoge, Mesosa nebulosa, Mladoletnice, Modrinka, Mravlje, ... Razširi indeks (37 več) »
Afriška cibetovka
Afriška cibetovka (znanstveno ime Civettictis civetta) je velika Viverridae (cibetovke), ki izvira iz podsaharske Afrike, kjer velja za navadno in široko razširjena v gozdovih in sekundarnih gozdovih.
Poglej Zunanji skelet in Afriška cibetovka
Alona sketi
Alona sketi je vrsta vodne bolhe iz družine Chydoridae, ki jo je leta 1990 odkril raziskovalec tedanjega Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani v vodnih kotanjah v jami na jugozahodu Slovenije.
Poglej Zunanji skelet in Alona sketi
Anoplolepis gracilipes
Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Zunanji skelet in Anoplolepis gracilipes
Ariel Ltd
Ariel motors ltd (Crewkerne, Somerset, Anglija) je proizvajalec lahkih, visokokakovostnih motornih vozil.
Poglej Zunanji skelet in Ariel Ltd
Astropyga radiata
Astropyga radiata je vrsta morskega ježka, ki pripada družini Diadematidae, za katero so značilne dolge in votle bodice.
Poglej Zunanji skelet in Astropyga radiata
Azijski kozliček
Azijski kozliček (znanstveno ime Anoplophora glabripennis) je vrsta hrošča iz družine kozličkov, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki je bila konec 20.
Poglej Zunanji skelet in Azijski kozliček
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Ščipalci
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Zunanji skelet in Ščitaste stenice
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Zunanji skelet in Škrgorepci
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Zunanji skelet in Živali
Žuželčje krilo
porečnikov (Gomphidae) majskega hrošča Krila žuželk so parni izrastki žuželčjega zunanjega skeleta, ki jim omogočajo letenje.
Poglej Zunanji skelet in Žuželčje krilo
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Zunanji skelet in Žuželke
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Zunanji skelet in Čebele
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Zunanji skelet in Členonožci
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Zunanji skelet in Biologija
Bogomolčarji
Bogomolčarji (znanstveno ime Stomatopoda) so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 400 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Bogomolčarji
Bogomolke
Parjenje bogomolke Bogomolke (znanstveno ime Mantodea, grško mantis - prerok) so red žuželk s približno 2300 poznanimi vrstami.
Poglej Zunanji skelet in Bogomolke
Borova kislina
Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.
Poglej Zunanji skelet in Borova kislina
Bramorji
Brámorji (znanstveno ime Gryllotalpidae) so majhna družina kobilic, ki jo uvrščamo v podred dolgotipalčnic.
Poglej Zunanji skelet in Bramorji
Ceponožci
Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.
Poglej Zunanji skelet in Ceponožci
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Zunanji skelet in Deseteronožci
Drobnonožke
Drobnonožke (znanstveno ime Symphyla) so majhen red talnih členonožcev, ki jih uvrščamo med stonoge, vanj pa uvrščamo okrog 160 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Drobnonožke
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Zunanji skelet in Dvojnonoge
Enakonožci
Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Enakonožci
Gömböc
legi sličica 4,5 metra visok kip gömböca v četrti Corvin, Budimpešta, 2017 Gömböc je konveksno trirazsežno homogeno geometrijsko telo, ki ima, ko stoji na ravni ploskvi, le eno samo stabilno in eno nestabilno točko ravnotežja.
Poglej Zunanji skelet in Gömböc
Hidrostatski skelet
Hidrostatski skelet ali hidrostatsko ogrodje (ponekod tudi hidrostatični skelet in ogrodje) je tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin.
Poglej Zunanji skelet in Hidrostatski skelet
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Zunanji skelet in Hitin
Hitlerjev brezokec
Hitlerjev brezokec (znanstveno ime Anophthalmus hitleri) je jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae), slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem.
Poglej Zunanji skelet in Hitlerjev brezokec
Hordotonalni organ
Hordotonalni organ je specializiran mehanoreceptorni organ, kakršnega najdemo pri žuželkah in rakih (posebej deseteronožcih).
Poglej Zunanji skelet in Hordotonalni organ
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Zunanji skelet in Hrošči
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Zunanji skelet in Imunski sistem
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Zunanji skelet in Integument
Integumentni sistem
Integumentni sistem je organski sistem, ki predstavlja mejo med organizmom in njegovim zunanjim okoljem.
Poglej Zunanji skelet in Integumentni sistem
Johnstonov organ
Johnstonov organ je specializiran mehanoreceptorni organ v tipalnicah žuželk.
Poglej Zunanji skelet in Johnstonov organ
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Kaparji
Kavkaška čebela
Kavkaška čebela (znanstveno ime Apis mellifera caucasia, pogosto napačno zapisano caucasica) je pasma domače čebele, ki izvira z osrednjega Kavkaza.
Poglej Zunanji skelet in Kavkaška čebela
Kleptofarmakofagija
pisančkov) se hrani z gosenico vrste ''Idea blanchardii blanchardii''. Od leve proti desni: ''Euploea algea kirbyi'', ''Ideopsis juventa tontoliensis'', ''Danaus ismare ismare''. Kleptofarmakofagija je izraz, ki se uporablja za opisovanje ekološkega odnosa med dvema različnima organizmoma, kjer prvi krade in uživa kemične spojine drugega.
Poglej Zunanji skelet in Kleptofarmakofagija
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Zunanji skelet in Klopi
Kokosov rak
Kokosov rak, tudi kokosov tatič (znanstveno ime Birgus latro), je vrsta kopenskega raka, ki prebiva na otokih v Indijskem in Pacifiškem oceanu.
Poglej Zunanji skelet in Kokosov rak
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Zunanji skelet in Komarji
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Poglej Zunanji skelet in Koralni greben
Kserofilna vrsta
Kserofilne vrste so organizmi, ki živijo v suhem okolju in so odporni na sušo.
Poglej Zunanji skelet in Kserofilna vrsta
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Poglej Zunanji skelet in Kutikula
Lisasti ploščec
Lisasti ploščec (znanstveno ime Libellula quadrimaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Zunanji skelet in Lisasti ploščec
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Zunanji skelet in Listne uši
Malonoge
Malonoge (znanstveno ime Pauropoda, iz grških besed pauro - »majhen« in podo - »stopalo«) so razred členonožcev podoben stonogam, ki ga sestavlja en sam red - Pauropodina.
Poglej Zunanji skelet in Malonoge
Mesosa nebulosa
Mesosa nebulosa je vrsta hrošča iz družine kozličkov, razširjena po večjem delu Evrope vzhodno do Kavkaza in po Sredozemlju.
Poglej Zunanji skelet in Mesosa nebulosa
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Zunanji skelet in Mladoletnice
Modrinka
Modrinka (znanstveno ime Zicrona caerulea) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije in Severne Amerike.
Poglej Zunanji skelet in Modrinka
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Zunanji skelet in Mravlje
Mrežaste stenice
Mrežaste stenice (znanstveno ime Tingidae) so družina stenic, za katere je značilno čipkam podobno omrežje žil in celic na sprednjih krilih, pronotumu in nekaterih drugih delih telesa.
Poglej Zunanji skelet in Mrežaste stenice
Navadna čigra
Navadna čigra (znanstveno ime Sterna hirundo) je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v zmernih in subarktičnih predelih Evrope, Azije in Severne Amerike, jeseni pa kot izrazita selivka zapusti gnezditveno območje ter prezimi v priobalnih tropskih in subtropskih območjih, predvsem na južni polobli.
Poglej Zunanji skelet in Navadna čigra
Navadni govnač
Navadni govnač (znanstveno ime Geotrupes stercorarius) je vrsta hrošča iz družine govnačev, razširjena po večjem delu Evrope.
Poglej Zunanji skelet in Navadni govnač
Navadni mravljinčar
Navadni mravljinčar (znanstveno ime Myrmecophilus acervorum) je vrsta kobilice iz družine mravljinčarjev, ki živi kot zajedavec v gnezdih različnih vrst mravelj.
Poglej Zunanji skelet in Navadni mravljinčar
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Zunanji skelet in Ogljikov hidrat
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Zunanji skelet in Okončina
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Zunanji skelet in Okostje
Opoldanski škrlatec
Opoldanski škrlatec (znanstveno ime Crocothemis erythraea) je raznokrili kačji pastir iz družine ploščcev, razširjen po vsej Afriki razen Sahare, večini Evrope in v Zahodni Aziji.
Poglej Zunanji skelet in Opoldanski škrlatec
Orjaški azijski sršen
Orjaški azijski sršen (znanstveno ime Vespa mandarinia) je vrsta kožekrilcev iz družine pravih os, izvorno razširjena v Vzhodni in Jugovzhodni Aziji.
Poglej Zunanji skelet in Orjaški azijski sršen
Ostvarji
Ostvarji (znanstveno ime Xiphosura) so starodaven red morskih členonožcev, ki jih uvrščamo med praskrluparje.
Poglej Zunanji skelet in Ostvarji
Paščipalci
Paščipalci ali psevdoškorpijoni (znanstveno ime Pseudoscorpiones) so red majhnih pajkovcev, v katerega uvrščamo okrog 3.300 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Paščipalci
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Zunanji skelet in Pahljačekrilci
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Zunanji skelet in Pajki
Ploščati matije
Ploščati matije (znanstveno ime Trogulidae) so družina suhih južin z okoli 45 poznanimi vrstami.
Poglej Zunanji skelet in Ploščati matije
Polonice
Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Zunanji skelet in Polonice
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Zunanji skelet in Prašne uši
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Zunanji skelet in Pravi mrežekrilci
Puščavnik (hrošč)
Puščavnik ali eremit (znanstveno ime Osmoderma eremita) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po Srednji Evropi in delih Severne ter Južne Evrope, ki živi skoraj izključno v starih drevesnih duplih, kjer se ličinke prehranjujejo z odmirajočim lesom.
Poglej Zunanji skelet in Puščavnik (hrošč)
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Zunanji skelet in Raki
Rakovice
Rakovice, tudi kratkorepci (znanstveno ime Brachyura) uvrščamo med deseteronožce, ker imajo pet parov nog hodilk.
Poglej Zunanji skelet in Rakovice
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Zunanji skelet in Seznam bioloških vsebin
Skarabeji
Skarabeji (znanstveno ime Scarabaeidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele.
Poglej Zunanji skelet in Skarabeji
Slinarice
Slinarice (znanstveno ime Cercopoidea) so skupina polkrilcev, ki natančneje spada med škržade in škržatke, vanjo pa uvrščamo okrog 3000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Slinarice
Smrtoglavec
Smrtoglavec (znanstveno ime Acherontia atropos) je nočni metulj iz družine veščcev, razširjen po večjem delu Afrike, Evrope in Južne Azije ter znan predvsem po človeški lobanji podobnem vzorcu na hrbtni strani oprsja.
Poglej Zunanji skelet in Smrtoglavec
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Zunanji skelet in Strige
Subfosil
Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.
Poglej Zunanji skelet in Subfosil
Trdoživnjaki
Trdoživnjaki ali hidre (znanstveno ime Hydrozoa) so razred ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 3.500 danes znanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Trdoživnjaki
Veliki morski pajek
Veliki morski pajek (znanstveno ime Maja squinado) je največja rakovica Jadrana.
Poglej Zunanji skelet in Veliki morski pajek
Višji raki
Višji raki (znanstveno ime Malacostraca) so največji razred rakov.
Poglej Zunanji skelet in Višji raki
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Vitičnjaki
Vodni drsalci
Vodni drsalci (znanstveno ime Gerridae) so družina stenic iz sorodstva vodnih drsalcev, ki je znana predvsem po tem, da njeni predstavniki preživijo večino življenja na vodni gladini.
Poglej Zunanji skelet in Vodni drsalci
Vzdušnica
Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.
Poglej Zunanji skelet in Vzdušnica
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zunanji skelet in Zalubniki
Zelena listna stenica
Zelena listna stenica (znanstveno ime Palomena prasina) je stenica iz družine ščitastih stenic, ki je pogosta v Evropi, razširjena pa je tudi v preostanku Palearktike.
Poglej Zunanji skelet in Zelena listna stenica
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Zunanji skelet in Zelena smrdljivka
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Zunanji skelet in Zemljoalkalijska kovina
Zlata minica
Zlata minica (znanstveno ime Cetonia aurata) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po vsej Evropi in Severni ter Srednji Aziji.
Poglej Zunanji skelet in Zlata minica
Prav tako znan kot Eksoskelet, Hitinjača.