Kazalo
55 odnosi: Al-Biruni, Alhacen, Analiza dela, Arheološko najdišče, Škotsko razsvetljenstvo, Študija primera, Bog, Charles Soret, Claude Bernard, Fizika, Francis Bacon, Gabriel Tarde, Galileo Galilei, Ibn Haldun, Industrijski inženiring, Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi, John Dewey, Juan Luis Vives, Karl Popper, Klavdij Galen, Kroghovo načelo, Long Island, Marja Boršnik, Matematična fizika, Merska enota, Nadnaravno, Naravoslovje, Obnovljivost, Organizacijska psihologija, Osrednja humanistična knjižnica, Poskus, Poskusi na živalih, Posvetni humanizem, Pregledni članek, Psevdoznanost, Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi, Razstrupljanje, Realnost, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam socioloških vsebin, Skupnostna znanost, Slavistično društvo Slovenije, Strokovna recenzija, Teoretična fizika, Ušesne svečke, Upodabljanje na daljavo, Ustvarjalnost v organizaciji, Zanos, Zdravilstvo, ... Razširi indeks (5 več) »
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Znanstvena metoda in Al-Biruni
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Znanstvena metoda in Alhacen
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Znanstvena metoda in Analiza dela
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin.
Poglej Znanstvena metoda in Arheološko najdišče
Škotsko razsvetljenstvo
Škotsko razsvetljenstvo je bilo obdobje 18.
Poglej Znanstvena metoda in Škotsko razsvetljenstvo
Študija primera
Študija primera je raziskovalna metoda, ki vključuje natančno in podrobno preučitev preučevanega področja.
Poglej Znanstvena metoda in Študija primera
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Znanstvena metoda in Bog
Charles Soret
Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.
Poglej Znanstvena metoda in Charles Soret
Claude Bernard
Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.
Poglej Znanstvena metoda in Claude Bernard
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Znanstvena metoda in Fizika
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Poglej Znanstvena metoda in Francis Bacon
Gabriel Tarde
Gabriel Tarde (s polnim imenom Jean-Gabriel De Tarde), francoski sociolog, kriminolog in socialni psiholog, * 12. marec 1843, Sarlat, Dordogne, Francija, † 13. maj 1904, Pariz, Francija.
Poglej Znanstvena metoda in Gabriel Tarde
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Znanstvena metoda in Galileo Galilei
Ibn Haldun
Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17.
Poglej Znanstvena metoda in Ibn Haldun
Industrijski inženiring
Industrijski inženiring ima svoje korenine v industrijski revoluciji, katera se je pričela v 19.
Poglej Znanstvena metoda in Industrijski inženiring
Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi
Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi (izvirno italijansko L'interpretazione della Bibbia nella Chiesa) je dokument Rimskokatoliške Cerkve), ki ga je leta 1993 izdala Papeška biblična komisija, ki je tedaj delovala pod vodstvom kardinala Josepha Ratzingerja, poznejšega papeža Benedikta XVI.
Poglej Znanstvena metoda in Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi
John Dewey
John Dewey, ameriški filozof, psiholog in pedagog, * 20. oktober 1859, Burlington, Vermont, ZDA † 1. junij 1952, New York, ZDA.
Poglej Znanstvena metoda in John Dewey
Juan Luis Vives
Juan Luis Vives, latinsko Ioannes Lodovicus Vives, špansko-flamski renesančni humanist, filozof in pedagog, * 6. marec 1492, Valencija, Španija, † 6. maj 1540, Brugge, Flamska, Belgija.
Poglej Znanstvena metoda in Juan Luis Vives
Karl Popper
Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Znanstvena metoda in Karl Popper
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Znanstvena metoda in Klavdij Galen
Kroghovo načelo
Schack August Steenberg Krogh Kroghovo načelo je eno osrednjih načel v eksperimentalni biologiji, predvsem fiziologiji, pa tudi drugih podpodročjih, ki uporabljajo primerjalne metode proučevanja živih sistemov.
Poglej Znanstvena metoda in Kroghovo načelo
Long Island
Long Island je gosto poseljen otok v jugovzhodni regiji ameriške zvezne države New York in del metropolitanskega območja New Yorka.
Poglej Znanstvena metoda in Long Island
Marja Boršnik
Marja Boršnik, slovenska literarna zgodovinarka, * 24. januar 1906, Borovnica, † 10. avgust 1982, Mljet.
Poglej Znanstvena metoda in Marja Boršnik
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Znanstvena metoda in Matematična fizika
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Znanstvena metoda in Merska enota
Nadnaravno
Françoisa Boucherja S pojmom nadnaravno opisujemo domnevne pojave ali entitete, ki niso podvržene zakonom narave.
Poglej Znanstvena metoda in Nadnaravno
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Znanstvena metoda in Naravoslovje
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Znanstvena metoda in Obnovljivost
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Znanstvena metoda in Organizacijska psihologija
Osrednja humanistična knjižnica
Osrednja humanistična knjižnica (kratica OHK FF) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Filozofske fakultete v Ljubljani.
Poglej Znanstvena metoda in Osrednja humanistična knjižnica
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Znanstvena metoda in Poskus
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Poglej Znanstvena metoda in Poskusi na živalih
Posvetni humanizem
»Srečni človek«, simbol, ki so ga sprejele številne humanistične organizacije. Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče.
Poglej Znanstvena metoda in Posvetni humanizem
Pregledni članek
Pregledni članek je vrsta strokovnega oziroma znanstvenega članka, namenjena kritičnemu povzemanju aktualnega znanja in stanja raziskav o določeni temi.
Poglej Znanstvena metoda in Pregledni članek
Psevdoznanost
Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.
Poglej Znanstvena metoda in Psevdoznanost
Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi
Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi (SHARE) je interdisciplinarna mednarodna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, socialnih in družinskih omrežjih več kot 55.000 posameznikov starejših od 50 let, iz 20 Evropskih držav.
Poglej Znanstvena metoda in Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi
Razstrupljanje
Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.
Poglej Znanstvena metoda in Razstrupljanje
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Znanstvena metoda in Realnost
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Znanstvena metoda in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Znanstvena metoda in Seznam fizikalnih zakonov
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Znanstvena metoda in Seznam socioloških vsebin
Skupnostna znanost
Skupnostna znanost (CS), tudi občanska znanost, množična znanost, državljanska znanost, participativna znanost, ljudska znanost, laična znanost, ljubiteljska (amaterska) znanost, prostovoljska znanost, nepoklicna znanost, javna znanost je znanstveno raziskovanje, ki se izvaja s sodelovanjem javnosti (ki jo včasih imenujemo ljubiteljski/nepoklicni znanstveniki).
Poglej Znanstvena metoda in Skupnostna znanost
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Znanstvena metoda in Slavistično društvo Slovenije
Strokovna recenzija
Strokovna recenzija (ang. peer review) je metoda kvalitativnega ekspertnega ocenjevanja.
Poglej Znanstvena metoda in Strokovna recenzija
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Znanstvena metoda in Teoretična fizika
Ušesne svečke
Ušesne svečke oz.
Poglej Znanstvena metoda in Ušesne svečke
Upodabljanje na daljavo
Upodabljanje na daljavo (Distributed rendering) ali vzporedno (paralelno) upodabljanje (Parallel rendering) je metoda, ki razdeli delo tako, da se podatki obdelujejo vzporedno.
Poglej Znanstvena metoda in Upodabljanje na daljavo
Ustvarjalnost v organizaciji
Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju.
Poglej Znanstvena metoda in Ustvarjalnost v organizaciji
Zanos
Zanos je stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozornosti na izvajanje določene mentalne ali fizične aktivnosti.
Poglej Znanstvena metoda in Zanos
Zdravilstvo
Zdravilstvo (tudi alternativna medicina) je uporaba metod zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne medicine.
Poglej Znanstvena metoda in Zdravilstvo
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Poglej Znanstvena metoda in Zgodovina znanosti in tehnike
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Znanstvena metoda in Znanost
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Znanstvena metoda in Znanstvena revija
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Znanstvena metoda in Znanstvenik
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Znanstvena metoda in Znanstvenokritična izdaja
Prav tako znan kot Kritična metoda, Znanstvena analiza, Znanstvena metodologija, Znanstvena preiskava, Znanstvena razčlemba, Znanstvene metode, Znanstveni dokaz, Znanstveni postopek, Znanstveni proces, Znanstveno dokazano, Znanstveno mišljenje, Znanstveno preučevanje, Znanstveno raziskovanje.