Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Kazalo

749 odnosi: Abasidski kalifat, Abdžad, Abdus Salam, Absurdizem, Academia operosorum Labacensium, Accademia della Crusca, Adam Schall, Adelard, Adelma Vay de Vaya, Adolf Razlag, Adriaan Blaauw, Aerodinamika, Aeronavtika, Agnosticizem, Agrometeorologija, Akademija, Akademik, Akustika, Al-Džahiz, Al-Farabi, Al-Kindi, Al-Masudi, Albert Abraham Michelson, Albert Einstein, Albert Roach Hibbs, Albert Veliki, Alegorija Vrlin (Correggio), Aleksander Nikolajevič Gromov, Aleksandra Kornhauser Frazer, Alessandro Volta, Alfonz X. Kastiljski, Alhacen, Alicia Witt, Alpinizem, Amédée-François Frézier, Ameriško astronomsko društvo, Ana Komnena, Anaksimander, Analitična filozofija, Angelos Baš, Anna Agriconia Åkerhielm, Anna Botsford Comstock, Anomalija, Ante Pavelić, Antična Grčija, Antonio de Nebrija, Antonio Stoppani, Antropično načelo, Arabščina, Arahnologija, ... Razširi indeks (699 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Znanost in Abasidski kalifat

Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.

Poglej Znanost in Abdžad

Abdus Salam

Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.

Poglej Znanost in Abdus Salam

Absurdizem

Sizif je s Camusovo predelavo antičnega mita v zadnjem poglavju ''Mita o Sizifu'' postal simbol absurdizma. Sizifa si moramo po absurdizmu zamišljati srečnega, če želimo biti srečni sami, saj deluje kot prispodoba našega življenja. Absurdizem ali filozofija absurda je filozofska smer, ki predpostavlja, da je človeku njegovo okolje nerazumljivo in njegovo življenje posledično nesmiselno.

Poglej Znanost in Absurdizem

Academia operosorum Labacensium

Emblem društva leta 1701 Academia operosorum Labacensium (slovensko Akademija delovnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija.

Poglej Znanost in Academia operosorum Labacensium

Accademia della Crusca

Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.

Poglej Znanost in Accademia della Crusca

Adam Schall

Johann Adam Schall pl.

Poglej Znanost in Adam Schall

Adelard

Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angleški učenjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, † okoli 1150.

Poglej Znanost in Adelard

Adelma Vay de Vaya

grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, začetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.

Poglej Znanost in Adelma Vay de Vaya

Adolf Razlag

Adolf Razlag, slovenski zdravnik, * 6. januar 1865, Kamnik, † (?) februar 1937, Šanghaj.

Poglej Znanost in Adolf Razlag

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Poglej Znanost in Adriaan Blaauw

Aerodinamika

obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19.

Poglej Znanost in Aerodinamika

Aeronavtika

Aeronavtika (iz Grščine ὰήρ āēr kar pomeni "zrak" in ναυτική nautikē kar pomeni "mornarska navigacija" torej "navigacijo iz zraka") je znanost, ki se ukvarja s študijem, projektiranjem, izdelavo letenja zmožnih naprav, ali tehniko izdelovanja zračnih plovil.

Poglej Znanost in Aeronavtika

Agnosticizem

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Poglej Znanost in Agnosticizem

Agrometeorologija

Agrometeorologija je meteorološka veda, ki raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo.

Poglej Znanost in Agrometeorologija

Akademija

Akademíja (po ''Akademiji'', ki jo je leta 387 pr. n. št. v sadovnjaku Akademos blizu Aten ustanovil grški filozof Platon) lahko pomeni nekaj od naslednjega.

Poglej Znanost in Akademija

Akademik

Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.

Poglej Znanost in Akademik

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Poglej Znanost in Akustika

Al-Džahiz

Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike.

Poglej Znanost in Al-Džahiz

Al-Farabi

Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.

Poglej Znanost in Al-Farabi

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Znanost in Al-Kindi

Al-Masudi

‎Abu al-Hasan Ali ibn al-Husajn al-Masudi, arabski zgodovinar, geograf, popotnik in filozof, * okoli 890, Bagdad, Irak, † september 957, Kairo, Egipt.

Poglej Znanost in Al-Masudi

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Znanost in Albert Abraham Michelson

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Znanost in Albert Einstein

Albert Roach Hibbs

Albert Roach »Al« Hibbs, ameriški fizik in matematik, * 19. oktober 1924, Akron, Ohio, ZDA, † 24. februar 2003, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Znanost in Albert Roach Hibbs

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej Znanost in Albert Veliki

Alegorija Vrlin (Correggio)

Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.

Poglej Znanost in Alegorija Vrlin (Correggio)

Aleksander Nikolajevič Gromov

Aleksander Nikolajevič Gromov (rusko Алексáндр Николáевич Грóмов), ruski inženir in pisatelj, * 17. avgust 1959, Moskva.

Poglej Znanost in Aleksander Nikolajevič Gromov

Aleksandra Kornhauser Frazer

Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.

Poglej Znanost in Aleksandra Kornhauser Frazer

Alessandro Volta

Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.

Poglej Znanost in Alessandro Volta

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Poglej Znanost in Alfonz X. Kastiljski

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Znanost in Alhacen

Alicia Witt

Alicia Roanne Witt, ameriška televizijska, gledališka in filmska igralka ter pevka, *21. avgust 1975, Worcester, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Znanost in Alicia Witt

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Znanost in Alpinizem

Amédée-François Frézier

Amédée-François Frézier, francoski vojaški inženir, matematik, vohun in raziskovalec, * 1682, † 26. oktober 1773.

Poglej Znanost in Amédée-François Frézier

Ameriško astronomsko društvo

Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.

Poglej Znanost in Ameriško astronomsko društvo

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Poglej Znanost in Ana Komnena

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Znanost in Anaksimander

Analitična filozofija

Analitična filozofija je splošno poimenovanje, ki obsega tokove mišljenja, prevladujoče v 20.

Poglej Znanost in Analitična filozofija

Angelos Baš

Angelos Baš, slovenski etnolog, * 24. avgust 1926, Tabor v Savinjski dolini, † 25. avgust 2008, Ljubljana.

Poglej Znanost in Angelos Baš

Anna Agriconia Åkerhielm

Anna Agriconia Åkerhielm (rojena Anna Agriconia), švedska pisateljica in popotnica, prva ženska na Švedskem, ki so ji zaradi njenih zaslug podelili plemiški naziv, * 18. marec 1642, Nyköping, † 11. februar 1698, Stade.

Poglej Znanost in Anna Agriconia Åkerhielm

Anna Botsford Comstock

Anna Botsford Comstock, ameriška entomologinja, ilustratorka, okoljevarstvenica in pisateljica, * 1. september 1854, blizu kraja Otto, New York, Združene države Amerike, † 24. avgust 1930, Ithaca, New York.

Poglej Znanost in Anna Botsford Comstock

Anomalija

Anomalíja (grško anómalos.

Poglej Znanost in Anomalija

Ante Pavelić

Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).

Poglej Znanost in Ante Pavelić

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Znanost in Antična Grčija

Antonio de Nebrija

Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.

Poglej Znanost in Antonio de Nebrija

Antonio Stoppani

Antonio Stoppani, italijanski rimskokatoliški duhovnik, geolog, paleontolog in pedagog, * 24. avgust 1824, Lecco, † 1. januar 1891, Milano.

Poglej Znanost in Antonio Stoppani

Antropično načelo

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Poglej Znanost in Antropično načelo

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Znanost in Arabščina

Arahnologija

Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.

Poglej Znanost in Arahnologija

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Poglej Znanost in Arat

Arheoakustika

Arheoakustika je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki zajema področje med arheologijo in akustiko.

Poglej Znanost in Arheoakustika

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Znanost in Arheologija

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Poglej Znanost in Arhitektura

Arhivarstvo na Slovenskem

Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.

Poglej Znanost in Arhivarstvo na Slovenskem

Arhivsko gradivo

Arhivsko gradivo je izvirno in reproducirano pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, optično ali magnetno, kakorkoli zapisano dokumentarno gradivo, nastalo pri delu pravnih oz.

Poglej Znanost in Arhivsko gradivo

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Znanost in Aristotel

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Poglej Znanost in Aristotelizem

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Znanost in Arthur Cayley

Arthur Charles Clarke

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.

Poglej Znanost in Arthur Charles Clarke

ArtNetLab

ArtNetLab je Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti, ki je delovalo od leta 2000 (formalno je bilo ustanovljeno leta 2003) do leta 2015.

Poglej Znanost in ArtNetLab

ArXiv

arXiv je spletni arhiv elektronskih preprintov znanstvenih člankov s področja matematike, fizike, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, računalništva, kvantitativne biologije, statistike in kvantitativnega finančništva.

Poglej Znanost in ArXiv

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Znanost in Astrobiologija

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Znanost in Astrofizika

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Znanost in Astrometrija

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Poglej Znanost in Astronavtika

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Znanost in Astronomija

Ateizem

Ateízem (grško: α-θεος.

Poglej Znanost in Ateizem

Auerspergi

Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.

Poglej Znanost in Auerspergi

Auguste Comte

Auguste Comte (polno ime: Isidore Marie Auguste François Xavier Comte), francoski filozof, utemeljitelj sociologije kot znanosti o družbi, * 17. januar 1798, Montpellier, Francija, † 5. september 1857), Pariz, Francija. Francoski filozof Auguste Comte, poznan tudi kot matematik in človek s širokim enciklopedičnim znanjem, velja za očeta sodobne sociologije.

Poglej Znanost in Auguste Comte

Avstrijska akademija znanosti

Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.

Poglej Znanost in Avstrijska akademija znanosti

Avtodinamika

Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.

Poglej Znanost in Avtodinamika

Avtohtonistična teorija

Avtohtonistična teorija je v zgodovinski vedi teorija, ki želi dokazati daljšo prisotnost neke jezikovne ali etnične skupine na geografsko določenem prostoru.

Poglej Znanost in Avtohtonistična teorija

Azimut

Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.

Poglej Znanost in Azimut

Šifriranje sporočil

Nemška šifrirna naprava ''Enigma'' iz druge svetovne vojne Šifriranje sporočil je pretvorba (šifriranje) sporočila v tako obliko, da ga praviloma nepooblaščene osebe ne morejo razumeti.

Poglej Znanost in Šifriranje sporočil

Škotsko razsvetljenstvo

Škotsko razsvetljenstvo je bilo obdobje 18.

Poglej Znanost in Škotsko razsvetljenstvo

Šola (razločitev)

Šola je lahko.

Poglej Znanost in Šola (razločitev)

Športno treniranje

Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.

Poglej Znanost in Športno treniranje

Štipendija

Štipendija, (latinsko stipendium), prvotno plača oziroma mezda najemniškega vojaka.

Poglej Znanost in Štipendija

Študentska Prešernova nagrada

Študentske Prešernove nagrade in Univerzitetne Prešernove nagrade so najvišja priznanja Univerze v Ljubljani in njenih članic (fakultet ter akdemij) za dela in dosežke študentov v času študija.

Poglej Znanost in Študentska Prešernova nagrada

Želatina

Želatína je čista in brezbarvna ali rahlo rumena snov, izdelana iz podaljšanega vrenja živalskih kož, vezivnega tkiva ali kosti.

Poglej Znanost in Želatina

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Znanost in Živali

Življenje

alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.

Poglej Znanost in Življenje

Življenje in tehnika

Življenje in tehnika (kratica ŽIT) je slovenska mesečna poljudnoznanstvena revija.

Poglej Znanost in Življenje in tehnika

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Znanost in Žuželke

Čas (revija)

Čas: znanstvena revija Leonove družbe je bila katoliška revija za kulturno-sociološka vprašanja.

Poglej Znanost in Čas (revija)

Časovne vrste

Časovne vrste so v statistiki nizi podatkov, izmerjenih na različnih časovnih točkah, navadno določenih z intervali.

Poglej Znanost in Časovne vrste

Članek

Članek je krajši pisni sestavek, namenjen podajanju informacij o kakem političnem, gospodarskem, kulturnem ali drugem področju, lahko pa tudi razpravi.

Poglej Znanost in Članek

Človeški kapital

Človeški kapital so vse kompetence in predanosti ljudi znotraj določene organizacije.

Poglej Znanost in Človeški kapital

Človeško telo

Človeško telo Človéško teló sestavljajo glava, vrat, trup, dve roki, dve nogi in spolovila v dimljah, ki se pri moških in ženskah razlikujejo.

Poglej Znanost in Človeško telo

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Znanost in Človek

Émile Durkheim

Émile Durkheim, francoski sociolog, socialni psiholog in filozof, * 15. april 1858, Epinal, Francija, † 15. november 1917, Pariz.

Poglej Znanost in Émile Durkheim

Émilie du Châtelet

Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet, pogosto Émilie du Châtelet, francoska matematičarka in fizičarka, * 17. december 1706, Pariz, † 10. september 1749, Lunéville.

Poglej Znanost in Émilie du Châtelet

Évariste Galois

Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).

Poglej Znanost in Évariste Galois

Barvna slepota

Bárvna slepôta pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina.

Poglej Znanost in Barvna slepota

Bayesiansko sklepanje

Bayesiansko sklepanje je metoda statističnega sklepanja, pri katerem uporabimo Bayesov izrek za posodobitev verjetnosti za hipotezo, ko postane na voljo več dokazov ali podatkov.

Poglej Znanost in Bayesiansko sklepanje

Beg možganov

Beg možganov (znan tudi pod angleškim izrazom brain drain) je pojem, ki opisuje eno od oblik migracij in ga na splošno uporabljamo, kadar govorimo o odhajanju oz.

Poglej Znanost in Beg možganov

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Poglej Znanost in Benediktinci

Benjamin Franklin

Benjamin Franklin, ameriški tiskar, publicist, novinar, založnik, pisatelj, človekoljub, abolicionist, uradnik, znanstvenik, knjižničar, diplomat, izumitelj, razsvetljenec, državnik in politik, * 17. januar 1706, Boston, Massachusetts, † 17. april 1790, Filadelfija, Pensilvanija.

Poglej Znanost in Benjamin Franklin

Bernhard von Wüllerstorf-Urbair

Viceadmiral Bernhard von Wüllerstorf-Urbair (tudi Bernhard von Wüllersdorf-Urbair ali Bernhard von Wüllerstorf und Urbair, avstrijski plemič, pomorski častnik in politik, * 29. januar 1816, Trst, † 10. avgust 1883, Bolzano. V letih 1865–1867 je bil avstrijski cesarski minister za trgovino.

Poglej Znanost in Bernhard von Wüllerstorf-Urbair

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.

Poglej Znanost in Berosus

Betteridgeov zakon

Betteridgeev zakon (v izvirniku) o naslovnih vrsticah v novinarstvu je rek, ki pravi, da se lahko na vsak naslov novinarskega prispevka, ki se konča z vprašajem, odgovori z »ne«.

Poglej Znanost in Betteridgeov zakon

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Znanost in Bhaskara

Bibliometrija

Bibliometrija je pomožna panoga bibliotekarstva, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih podatkov.

Poglej Znanost in Bibliometrija

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Znanost in Biokemija

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Znanost in Bioluminiscenca

BioShock

BioShock je akcijsko-pustolovska prvoosebna strelska videoigra razvijalcev Irrational Games (takrat 2K Boston/2K Australia), ki je izšla avgusta 2007 v založbi 2K Games.

Poglej Znanost in BioShock

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Znanost in Blaise Pascal

Bolgarska akademija znanosti

Sedež akademije v središču Sofije Bolgarska akademija znanosti (Balgarska akademija na naukite, okrajšano БАН oz. BAN) je narodna akademija in ena najpomembnejših znanstvenih ustanov v Bolgariji.

Poglej Znanost in Bolgarska akademija znanosti

Boris Žemva

Boris Žemva, slovenski inženir kemijske tehnologije, * 8. junij 1940, Ljubljana, † november 2023.

Poglej Znanost in Boris Žemva

Boris Majer

Boris Majer, slovenski filozof, politik, komunist in akademik, * 15. februar 1919, Col pri Vipavi, † 14. februar 2010, Ljubljana.

Poglej Znanost in Boris Majer

Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810 (s prvotnim imenom Vrt domovinske flore), je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji.

Poglej Znanost in Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Znanost in Botanika

Brušenje diamantov

Brušeni diamanti (brilijanti) Diamantno brušenje je praksa spreminjanja diamanta iz grobega kamna v droben dragulj.

Poglej Znanost in Brušenje diamantov

Bruno Latour

Bruno Latour, francoski psiholog, antropolog in sociolog.

Poglej Znanost in Bruno Latour

Carl Friedrich Benz

Carl Friedrich Benz (Karl Friedrich Michael Benz), nemški inženir in pionir avtomobilske industrije, * 25. november 1844, Mühlburg, danes del Karlsruheja, Baden-Württemberg, Nemčija, † 4. april 1929, Ladenburg, Baden-Württemberg, Nemčija.

Poglej Znanost in Carl Friedrich Benz

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Znanost in Carl Friedrich Gauss

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Znanost in Carl Sagan

Carlo Matteucci

Carlo Matteucci, italijanski fizik, nevrofiziolog in politik, * 21. junij 1811, Forlì, Emilija - Romanja, Italija, † 25. julij 1868, Ardenza, Toskana, Italija.

Poglej Znanost in Carlo Matteucci

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Poglej Znanost in Celina

Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju

Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju (CSRAO) pri Ljubljani je bilo zgrajeno leta 1986.

Poglej Znanost in Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju

Charles Malapert

Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.

Poglej Znanost in Charles Malapert

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Poglej Znanost in Charles Wheatstone

Clifford Donald Simak

Clifford Donald Simak, ameriški novinar in pisatelj, * 3. avgust 1904, Millville, Wisconsin, ZDA, † 25. april 1988, Minneapolis, Minnesota, ZDA.

Poglej Znanost in Clifford Donald Simak

Colegio Imperial de Madrid

Colegio Imperial de Madrid (tudi Colegio Imperial de la Compañía de Jesús ali El Colegio de San Pedro y San Pablo de la Compañía de Jesús en la Corte) je bil jezuitski kolegij, ki je bil ustanovljen konec 16. stoletja v Madridu.

Poglej Znanost in Colegio Imperial de Madrid

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Poglej Znanost in Copleyjeva medalja

David Attenborough

Sir David Frederick Attenborough (/ˈætənbərə/; rojen 8. maja 1926) je angleški izdajatelj, biolog, naravoslovec in avtor. Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z BBC-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko Life, celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.

Poglej Znanost in David Attenborough

David Brewster

Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.

Poglej Znanost in David Brewster

David Fabricij

David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.

Poglej Znanost in David Fabricij

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Znanost in David Gill

Davorin Hostnik

Davorin Martin Matvejevič Hostnik, slovenski publicist, prevajalec, filolog in pedagog; * 14. september 1853, Podroje v občini Šmartno pri Litiji, † 26. marec 1929, Rilsk, Rusija.

Poglej Znanost in Davorin Hostnik

Davorin Trstenjak

Davorin Trstenjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar, * 8. november 1817, Kraljevci, † 2. februar 1890, Stari trg pri Slovenj Gradcu.

Poglej Znanost in Davorin Trstenjak

Džainizem

Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.

Poglej Znanost in Džainizem

Džuna

Džuna (pravo ime Jevgenija Juvaševna Davitašvili) (rusko Евгения Ювашевна Давиташвили - Джуна), ruski medij in zdravnica asirskega porekla, * 22. junij 1949, vas Uspenskaja, Kubanska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Znanost in Džuna

Dekadenca

'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847 Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej.

Poglej Znanost in Dekadenca

Deklaracija o terapevtski prekinitvi nosečnosti

Deklaracija o terapevtski prekinitvi nosečnosti je dokument Svetovnega zdravniškega združenja, v katerem so opisana stališča in postavljene smernice glede izvajanja postopka umetne prekinitve nosečnosti.

Poglej Znanost in Deklaracija o terapevtski prekinitvi nosečnosti

Denis Diderot

Denis Diderot, francoski pisatelj in filozof, * 5. oktober 1713, Langres, Šampanja-Ardeni, Francija, † 31. julij 1784, Pariz.

Poglej Znanost in Denis Diderot

Derek Harold Richard Barton

Sir Derek Harold Richard Barton, FRS, angleški kemik in fizik, * 8. september 1918, Gravesend, grofija Kent, Anglija, † 16. marec 1998, College Station, Teksas, ZDA.

Poglej Znanost in Derek Harold Richard Barton

Deweyjeva decimalna klasifikacija

Deweyjeva decimalna klasifikacija ali DDC je ena izmed najbolj razširjenih knjižničnih klasifikacij in je prevedena v več kot 30 jezikov.

Poglej Znanost in Deweyjeva decimalna klasifikacija

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Znanost in Diferencialna enačba

Digitalna humanistika

Digitalna humanistika se je pojavila v obdobju med 1990 in 2000 najprej pod imenom humanistično računalništvo oz.

Poglej Znanost in Digitalna humanistika

Disertacija

Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.

Poglej Znanost in Disertacija

Divino afflante Spiritu

Divino afflante Spiritu (kratica DAS)--> je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je leta 1943 izdal papež Pij XII. Okrožnica se ukvarja z vprašanjem preučevanja Svetega pisma; nastala je kot odgovor Rimskokatoliške Cerkve na ugovore nekaterih konservativnih eksegetov, ki so nasprotovali uporabi znanosti pri preučevanju Svetega pisma, saj so verjeli le v duhovno interpretacijo.

Poglej Znanost in Divino afflante Spiritu

Drago Babnik

Drago Babnik, slovenski strokovnjak za prehrano živali, * 2. april 1958, Ljubljana.

Poglej Znanost in Drago Babnik

Društvo

Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.

Poglej Znanost in Društvo

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Znanost in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Poglej Znanost in Družba

Dušan Avsec

Dušan Avsec, slovenski inženir elektrotehnike, strokovnjak za mehaniko, hidromehaniko in preiskavo materialov, * 22. februar 1905, Ljubljana, † 31. oktober 1989, Ljubljana.

Poglej Znanost in Dušan Avsec

Dušan Benčina

Dušan Benčina, slovenski veterinar, * 30. november 1946, Ljubljana, † 28. december 2016, Ljubljana.

Poglej Znanost in Dušan Benčina

Duševno zdravje

Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Poglej Znanost in Duševno zdravje

Edward Crisp Bullard

Sir Edward »Teddy« Crisp Bullard, FRS, angleški geofizik, * 21. september 1907, Norwich, grofija Norfolk, Anglija, † 3. april 1980, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Znanost in Edward Crisp Bullard

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Znanost in Ekologija

Ekonomist

Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.

Poglej Znanost in Ekonomist

Ekonomski in socialni svet

Ekonomski in socialni svet (kratica ECOSOC), ki deluje pod okriljem Generalne skupščine Združenih narodov, je organ, ki koordinira ekonomsko in socialno dejavnost OZN ter specializiranih agencij in ustanov, znanih pod imenom Družina organizacij OZN.

Poglej Znanost in Ekonomski in socialni svet

Embriologija

Embriologija (iz embrio - zarodek) je znanost zgodnjega razvoja organizmov, med enoceličnim stanjem (splošneje, zigoto) in začetkom prostega življenja.

Poglej Znanost in Embriologija

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Znanost in Enciklopedija

Epistemologija

Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.

Poglej Znanost in Epistemologija

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Znanost in Eratosten

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Poglej Znanost in Ernest Rutherford

Ernst Haeckel

Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.

Poglej Znanost in Ernst Haeckel

Ernst Mayr

Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.

Poglej Znanost in Ernst Mayr

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Znanost in Ernst Pascual Jordan

Esperanto

Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.

Poglej Znanost in Esperanto

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Znanost in Etika

Etimologija

Etimologíja (grško: étymología.

Poglej Znanost in Etimologija

Etologija

Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.

Poglej Znanost in Etologija

Etude za klavir (Ligeti)

Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.

Poglej Znanost in Etude za klavir (Ligeti)

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Znanost in Evdem z Rodosa

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Znanost in Evdoks

Evgenika

Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.

Poglej Znanost in Evgenika

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Znanost in Evklid

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Znanost in Evolucija

Evropska akademija znanosti in umetnosti

Evropska akademija znanosti in umetnosti (kratica EASA) je mednarodna akademija znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1990 s strani Republike Avstrije in Evropske unije.

Poglej Znanost in Evropska akademija znanosti in umetnosti

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru

Tloris FERI Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (kratica FERI) je znanstveno izobraževalna ustanova v sklopu Univerze v Mariboru.

Poglej Znanost in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru

Fakulteta za strojništvo v Mariboru

Logotip FS Fakulteta za strojništvo (kratica FS) je znanstveno izobraževalna ustanova v sklopu Univerze v Mariboru.

Poglej Znanost in Fakulteta za strojništvo v Mariboru

Farmacija

XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.

Poglej Znanost in Farmacija

Felix Christian Klein

Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.

Poglej Znanost in Felix Christian Klein

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Poglej Znanost in Fenomenologija

Ferdinand Jacob Redtenbacher

Ferdinand Jacob Redtenbacher, avstrijski inženir, * 25. julij 1809, Steyr, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 16. april 1863, Karlsruhe, Nemčija.

Poglej Znanost in Ferdinand Jacob Redtenbacher

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Poglej Znanost in Filadelfijski poskus

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Znanost in Filolaj

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Znanost in Filologija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Znanost in Filozofija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Znanost in Fizika

Fizika nizkih temperatur

Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami.

Poglej Znanost in Fizika nizkih temperatur

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Znanost in Fizika osnovnih delcev

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Poglej Znanost in Fizikalna kemija

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Poglej Znanost in Fizikalni zakon

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Znanost in François Jean Dominique Arago

Franc Solina

Franc Solina, slovenski računalnikar, univerzitetni profesor, * 31. julij 1955, Celje.

Poglej Znanost in Franc Solina

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Poglej Znanost in Francoska akademija znanosti

Francoska renesansa

Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.

Poglej Znanost in Francoska renesansa

Frank Herbert

Frank Patrick Herbert ml., ameriški pisec znanstvene fantastike, * 8. oktober 1920, Tacoma, Washington, ZDA, † 11. februar 1986, Madison, Wisconsin, ZDA.

Poglej Znanost in Frank Herbert

Frank Landy

Frank Landy, ameriški psiholog, * 30. december 1942, Filadelfija, † 12. januar 2010.

Poglej Znanost in Frank Landy

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Znanost in Freiburg im Breisgau

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Poglej Znanost in Friedrich Wöhler

Funkcijska zvrst jezika

Funkcijske zvrsti jezika so jezikovne različice glede na namen, za katere se uporabljajo.

Poglej Znanost in Funkcijska zvrst jezika

Galilejev primer

Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.

Poglej Znanost in Galilejev primer

Gantogram

Gantogram je organizacijski pripomoček, ki poenostavi pregled nad izvajanji dela pri delovnem procesu (npr. popravilo računalnika).

Poglej Znanost in Gantogram

Gea (revija)

Gea je slovenska poljudnoznanstvena revija za vso družino, ki jo Mladinska knjiga izdaja od septembra 1990.

Poglej Znanost in Gea (revija)

Geofizika

Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.

Poglej Znanost in Geofizika

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Znanost in Geografija

Geografski informacijski sistem

Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.

Poglej Znanost in Geografski informacijski sistem

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Znanost in Geologija

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Znanost in Geometrija

Georg Simon Ohm

Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.

Poglej Znanost in Georg Simon Ohm

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Znanost in George Biddell Airy

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Znanost in George Ellery Hale

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Poglej Znanost in George Gabriel Stokes

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Znanost in George William Hill

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.

Poglej Znanost in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Gerardus Mercator

Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.

Poglej Znanost in Gerardus Mercator

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Znanost in Gijasedin al-Kaši

Glasbena estetika

Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.

Poglej Znanost in Glasbena estetika

Glavonožci

Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.

Poglej Znanost in Glavonožci

Gliste

Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.

Poglej Znanost in Gliste

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Poglej Znanost in Goldbachova domneva

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Znanost in Grčija

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Znanost in Grška abeceda

Greg Egan

Gregory Mark Egan, krajše Greg Egan, avstralski pisatelj in računalniški programer, * 20. avgust 1961, Perth, Zahodna Avstralija, Avstralija.

Poglej Znanost in Greg Egan

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Znanost in Grki

Gustav Theodor Fechner

Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.

Poglej Znanost in Gustav Theodor Fechner

György Lukács

György Lukács (madžarsko: ˈlukaːtʃ), madžarski marksistični filozof, estet, literarni zgodovinar in kritik, * 13. april 1885, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 4. junij 1971, Budimpešta, Madžarska.

Poglej Znanost in György Lukács

H-indeks

h-indeks je število, ki ga je predlagal leta 2005 argentinsko-ameriški fizik Jorge Eduardo Hirsch za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika.

Poglej Znanost in H-indeks

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Poglej Znanost in Hans Christian Ørsted

Harold Jeffreys

Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.

Poglej Znanost in Harold Jeffreys

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Znanost in Heliocentrični model

Helsinška deklaracija

Helsinška deklaracija je deklaracija, ki vsebuje temeljna načela biomedicinskega raziskovanja na ljudeh s posebnim poudarkom, da pri raziskavi na človeku nikoli ne sme korist za znanost in za družbo prevladati nad skrbjo za dobrobit in blaginjo posameznika.

Poglej Znanost in Helsinška deklaracija

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Poglej Znanost in Hendrik Antoon Lorentz

Henri de Saint-Simon

Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.

Poglej Znanost in Henri de Saint-Simon

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Znanost in Henry Augustus Rowland

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Znanost in Henry Cavendish

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Poglej Znanost in Henry Gellibrand

Henry Hallett Dale

Sir Henry Hallett Dale, OM, GBE, PRS, angleški farmakolog in akademik, nobelovec, * 6. september 1875, London, Anglija, † 7. november 1968, London.

Poglej Znanost in Henry Hallett Dale

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Znanost in Henry Norris Russell

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Znanost in Heraklit Pontski

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Poglej Znanost in Herbert Friedman

Herbert Hall Turner

Herbert Hall Turner, angleški astronom in seizmolog, * 13. avgust 1861, Leeds, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 1930, Stockholm, Švedska.

Poglej Znanost in Herbert Hall Turner

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Znanost in Herman Koroški

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Znanost in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Poglej Znanost in Hermann Weyl

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Znanost in Heron

Hildegarda iz Bingna

Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica, * 16. september 1098, Bermsheim, Nemčija, † 17. september 1179, Bingen, Nemčija.

Poglej Znanost in Hildegarda iz Bingna

Himzo Polovina

Himzo Polovina, bosansko-hercegovski zbiralec pesmi, izvajalec, pisec besedil, skladatelj, pesnik in nevropsihiater, * 11. marec 1927, Mostar, Mostarska oblast, Kraljevina Jugoslavija, † 5. avgust, 1986, Plav, Črna gora, SFRJ.

Poglej Znanost in Himzo Polovina

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Znanost in Hiparh

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Poglej Znanost in Hipatija

Hipokrat

Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.

Poglej Znanost in Hipokrat

Hitlerjeva mladina

Zastava Hitlerjeve mladine Pripadniki Hitlerjeve mladine salutirajo na zborovanju v Berlinu (1. maj 1933) Hitlerjeva mladina je bila nemška nacistična mladinska organizacija, ki jo je leta 1926 ustanovila nemška nacistična stranka, da bi vzpostavila svoj učni sistem za mlade Nemce.

Poglej Znanost in Hitlerjeva mladina

Homeopatija

Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios, slovensko enak, podoben in grško πάθος páthos, slovensko trpljenje, bolezen) je oblika zdravilstva oziroma alternativne medicine, ki jo je uveljavil Samuel Hahnemann v 18.

Poglej Znanost in Homeopatija

Hrvaška ulica slavnih

Hrvaška ulica slavnih (Hrvatska ulica slavnih) je hrvaška različica Hollywood Walk of Fame, ki s podelitvijo talnih zvezd odlikuje pomembne Hrvate v kategorijah: znanost, kultura in umetnost, šport in Elite.

Poglej Znanost in Hrvaška ulica slavnih

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Znanost in Humanizem

Humboldtovska univerza

Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje.

Poglej Znanost in Humboldtovska univerza

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Poglej Znanost in Humphry Davy

I Čing

Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.

Poglej Znanost in I Čing

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Znanost in Ibn Junis

Ignaz Kögler

Ignaz Kögler (Ignaz Kögler; izg.: ‹ignac kögler›; tradicionalna kitajščina: 戴進賢; pinjin: Dài Jìnxián), * 11. maj 1680, Landsberg am Lech, Bavarsko Sveto rimsko cesarstvo, danes Nemčija, † 30. marec 1746, Peking, Čingova vladavina Bil je nemški jezuit, duhovnik, znanstvenik in pisatelj, ki je deloval v Kitajskih misijonih.

Poglej Znanost in Ignaz Kögler

Igor Kramberger

Igor Kramberger, slovenski literarni zgodovinar, prevajalec, urednik, sociolog, * 28. oktober 1955.

Poglej Znanost in Igor Kramberger

Ime

Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.

Poglej Znanost in Ime

Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

Logotip Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, znan tudi pod angleško kratico IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) je svetovno združenje inženirjev omenjenih strok, ki promovira inženirstvo, ustvarjanje, razvoj, integracijo in pridobivanje znanja na področju električnih, elektronskih in informacijskih tehnologij, računalništva ter sorodnih znanosti.

Poglej Znanost in Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za anatomijo je pedagoško-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za bioetiko Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za bioetiko je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za bioetiko Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biofiziko je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biokemijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biologijo celice je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biomedicinsko informatiko je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za filozofijo in družbeno etiko Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za filozofijo in družbeno etiko je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za filozofijo in družbeno etiko Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za fiziologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za histologijo z embriologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za histologijo z embriologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za histologijo z embriologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za kanonsko-pravne vede Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za kanonsko-pravne vede je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za kanonsko-pravne vede Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za liturgiko in cerkveno glasbo Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za liturgiko in cerkveno glasbo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za liturgiko in cerkveno glasbo Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za moralno teologijo in duhovna vprašanja sodobne kulture Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za moralno teologijo in duhovna vprašanja sodobne kulture je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za moralno teologijo in duhovna vprašanja sodobne kulture Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za napredni študij

Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.

Poglej Znanost in Inštitut za napredni študij

Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za patološko fiziologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za patologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za patristične študije Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za patristične študije Victorinianum je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za patristične študije Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za religiologijo, ekumenizem in dialog Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za religiologijo, ekumenizem in dialog je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za religiologijo, ekumenizem in dialog Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za sistematično teologijo Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za sistematično teologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za sistematično teologijo Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za sodno medicino je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za zgodovino Cerkve je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani

Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za zgodovino medicine je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani

Inženirstvo

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.

Poglej Znanost in Inženirstvo

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Znanost in Industrijska revolucija

Industrijsko oblikovanje

Industrijsko oblikovan kavni avtomat Francis Francis X7 (Luca Trazzi). Industrijsko oblikovanje združuje kombinacijo projektiranja, umetnosti in znanosti, s tem pa namerava izboljšati estetiko, ergonomijo in uporabnost izdelka, lahko pa tudi njegovo prodajo in proizvodnjo.

Poglej Znanost in Industrijsko oblikovanje

Informacijsko-komunikacijska tehnologija

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki se nanaša na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za prenos, shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav informacij.

Poglej Znanost in Informacijsko-komunikacijska tehnologija

Informatika

Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.

Poglej Znanost in Informatika

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Znanost in Integral

Intelektualna lastnina

Intelektualna lastnina je vrsta lastnine, ki je produkt človeške pameti in je ime pravnega koncepta, ki skrbi za varovanje intelektualne aktivnosti oz.

Poglej Znanost in Intelektualna lastnina

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Poglej Znanost in Interferometrija

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Poglej Znanost in Investiturni boj

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Znanost in Isaac Asimov

Isolanthis

Isolanthis (Isolanthis: Roman vom Sinken einen Erdteils) je roman o propadu in potopu Pozejdonije (Atlantide).

Poglej Znanost in Isolanthis

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Poglej Znanost in Italijanska renesansa

Ivan Petrovič Pavlov

Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, * 26. september, 1849, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. februar, 1936, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Znanost in Ivan Petrovič Pavlov

Ivan Regen

Ivan (Janez) Regen (poznan tudi kot Johann Regen), slovenski biolog, * 9. december 1868, Lajše, Avstro-Ogrska (danes občina Gorenja vas - Poljane v Sloveniji), † 27. julij 1947, Dunaj, Avstrija.

Poglej Znanost in Ivan Regen

Ivan Sergejevič Turgenjev

Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.

Poglej Znanost in Ivan Sergejevič Turgenjev

Izumrli jezik

Izumŕli jêzik je jezik, ki nikomur ni več materni jezik, je pa to bil.

Poglej Znanost in Izumrli jezik

Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.

Poglej Znanost in Jacobus Henricus van 't Hoff

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Poglej Znanost in Jakob Bernoulli I.

Jama

Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.

Poglej Znanost in Jama

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Znanost in James Bradley

James Chadwick

Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.

Poglej Znanost in James Chadwick

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Poglej Znanost in James Cook

James Dwight Dana

James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec in zoolog, * 12. februar 1813, Utica, New York, ZDA, † 14. april 1895, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Znanost in James Dwight Dana

James Joseph Sylvester

James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.

Poglej Znanost in James Joseph Sylvester

James Logan Jones mlajši

James Logan Jones mlajši, ameriški general marincev, * 19. december 1943, Kansas City, Misuri, ZDA.

Poglej Znanost in James Logan Jones mlajši

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Poglej Znanost in James Prescott Joule

Jan Łukasiewicz

Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.

Poglej Znanost in Jan Łukasiewicz

Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Žiga Valentin Popovič,, štajerski polihistor, * 9. februar 1705, Arclin pri Celju, † 21. november 1774, Perchtoldsdorf blizu Dunaja.

Poglej Znanost in Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Kasijan

Sveti Janez Kasijan, menih, diakon in ustanovitelj moškega in ženskega samostana v Marseillu, * okrog 360, v Skitiji (današnji Romuniji), † 430/35.

Poglej Znanost in Janez Kasijan

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Poglej Znanost in Janez Vajkard Valvasor

Javne finance

Javne finance je star pojem, ki je nastal v antiki s pojavom prvih mest držav ali polisov.

Poglej Znanost in Javne finance

Javni zavod

Javni zavod je ustanova, ki opravlja javne službe.

Poglej Znanost in Javni zavod

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Poglej Znanost in Jöns Jacob Berzelius

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Poglej Znanost in Jean Bernard Léon Foucault

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Znanost in Jean le Rond d'Alembert

Jean-Victor Poncelet

Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.

Poglej Znanost in Jean-Victor Poncelet

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Znanost in Jedrska kemija

Jesse Ramsden

Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.

Poglej Znanost in Jesse Ramsden

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Poglej Znanost in Jezikoslovje

Jože Boncelj

Jože Boncelj, slovenski pravnik, teoretik zavarovalne ekonomije, * 26. januar 1911, Dunaj, † 23. julij 1986, Ljubljana.

Poglej Znanost in Jože Boncelj

Jože Duhovnik (montanist)

Jože Duhovnik, slovenski rudarski inženir, * 9. marec 1913, Medno, † 4. december 1996.

Poglej Znanost in Jože Duhovnik (montanist)

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Poglej Znanost in John Archibald Wheeler

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Znanost in John Couch Adams

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Poglej Znanost in John Dalton

John Dee

John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.

Poglej Znanost in John Dee

John Dollond

Univerzi v Vilni John Dollond, angleški optik, * 10. junij 1706, London, Anglija, † 30. november 1761, London.

Poglej Znanost in John Dollond

John Frederic Daniell

John Frederic Daniell, FRS, angleški fizik in kemik, * 12. marec 1790, London, Anglija, † 13. marec 1845, London.

Poglej Znanost in John Frederic Daniell

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Znanost in John Harrison

John Polkinghorne

John Polkinghorne, angleški fizik, duhovnik in teolog, * 16. oktober 1930, Weston-super-Mare, Anglija, † 9. marec 2021, Cambridge.

Poglej Znanost in John Polkinghorne

John Pond

John Pond, angleški astronom, * 1767, London, Anglija, † 7. september 1836, Blackheath, grofija Kent, Amglija.

Poglej Znanost in John Pond

John Stuart Mill

John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.

Poglej Znanost in John Stuart Mill

John William Draper

John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.

Poglej Znanost in John William Draper

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Poglej Znanost in John William Strutt Rayleigh

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Poglej Znanost in Josiah Willard Gibbs

Josip Salomon Delmedigo

Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.

Poglej Znanost in Josip Salomon Delmedigo

Journal des sçavans

Naslovnica prve številke z dne 5. januarja 1665 Journal des sçavans je bila francoska znanstvena revija in prva serijska publikacija te vrste na svetu, ki je začela izhajati leta 1665 v Parizu.

Poglej Znanost in Journal des sçavans

Južni Shetlandski otoki

Zemljevid otočja Južno Shetlandsko otočje (angleško South Shetland Islands) je veriga otokov v Južnem oceanu, okrog 120 km oddaljena od obale Antarktike.

Poglej Znanost in Južni Shetlandski otoki

Jules Verne

Jules Gabriel Verne, francoski pisatelj, * 8. februar 1828, Nantes, Francija, † 24. marec 1905, Amiens, Francija.

Poglej Znanost in Jules Verne

Julien Benda

‎ Julien Benda, francoski filozof, pisatelj, pamfletist in kritik, * 26. december 1867, Pariz, Francija, † 7. junij 1956, Fontenay-aux-Roses, Francija.

Poglej Znanost in Julien Benda

Julius Axelrod

Julius »Julie« Axelrod, ameriški biokemik in farmakolog, nobelovec, * 30. maj 1912, New York, Združene države Amerike, † 29. december 2004, Rockville, Maryland.

Poglej Znanost in Julius Axelrod

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Znanost in Julius Plücker

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Poglej Znanost in Julius Robert von Mayer

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Znanost in Justus von Liebig

Kalifornijski tehnološki inštitut

Kalifornijski tehnološki inštitut (pogosto okrajšano CaltechUniverza uporablja samo črkovanje »Caltech«; druge oblike, kot sta »Cal Tech« in »CalTech«, so nepravilne..) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Znanost in Kalifornijski tehnološki inštitut

Karel Lutar

Karel Lutar, slovenski inženir kemije in univerzitetni predavatelj, * 1. december 1947, Murska Sobota, † 2. september 2000, Ljubljana.

Poglej Znanost in Karel Lutar

Karl Weierstrass

Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.

Poglej Znanost in Karl Weierstrass

Kartograf

Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.

Poglej Znanost in Kartograf

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Poglej Znanost in Kartografija

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Poglej Znanost in Katalonija

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Znanost in Kemija

Keria

Keria: studia Latina et Graeca je strokovno-znanstvena revija Društva za antične in humanistične študije Slovenije.

Poglej Znanost in Keria

Kidričeva nagrada

Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.

Poglej Znanost in Kidričeva nagrada

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Poglej Znanost in Kijev

Kinologija

Kinologíja (iz grščine: κύων (rod. κύνος), kyn, »pes«; in λόγος, logos, »veda, znanje«) je skupno ime za dejavnost ljudi, ki se ukvarjajo z vzrejo domačih psov oz.

Poglej Znanost in Kinologija

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Poglej Znanost in Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Znanost in Klasična mehanika

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Znanost in Klavdij Galen

Klimatologija

author.

Poglej Znanost in Klimatologija

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Znanost in Kmetijstvo

Koevolucija

Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.

Poglej Znanost in Koevolucija

Koledar Mohorjeve družbe

Koledar Mohorjeve družbe je serijska publikacija.

Poglej Znanost in Koledar Mohorjeve družbe

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Poglej Znanost in Kombinatorika

Komparativistika

Izraz komparativistika izhaja iz pridevnika komparativen, primerjalen, in je lahko kratka oznaka dveh znanosti.

Poglej Znanost in Komparativistika

Komunikacija na delovnem mestu

Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (communis) in pomeni »deliti«.

Poglej Znanost in Komunikacija na delovnem mestu

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Znanost in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Konstruiranje

gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.

Poglej Znanost in Konstruiranje

Kordovski kalifat

Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة‎, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.

Poglej Znanost in Kordovski kalifat

Korespondenca

Korespondenca (fr. correspondance) so medsebojni pisemski stiki, običajno gre za dvosmerno, formalno ali zasebno komunikacijo na daljavo, ki vključuje pisma, elektronsko pošto, spletne forume, bloge...

Poglej Znanost in Korespondenca

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Znanost in Kozmologija

Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.

Poglej Znanost in Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Znanost in Kraljeva družba

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Znanost in Kras

Kriptoanaliza

Kriptoanaliza je znanstvena disciplina, ki raziskuje postopke dešifriranja skritega besedila (tajnopisa) brez predhodnega poznavanja ključa.

Poglej Znanost in Kriptoanaliza

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Znanost in Kristalografija

Kritična socialna psihologija

Kritična socialna psihologija je znanost ali veda, ki se ukvarja z vprašanjem, kakšno naj bi bilo mesto psihologije v sodobni družbi in kako naj se loti svojega problemskega polja, da bo zares odgovarjala na stiske, krize in zadovoljila potrebo po samorazumevanju sodobnega človeka.

Poglej Znanost in Kritična socialna psihologija

Kritike ateizma

Simbol ateizma. Kritike ateizma predstavljajo kritiko konceptov, veljavnosti ali vpliva ateizma, vključno s povezanimi političnimi in družbenimi posledicami.

Poglej Znanost in Kritike ateizma

Ksenija Rozman

Ksenija Rozman, slovenska umetnostna zgodovinarka, * 29. december 1935, Ljubljana Rozmanova je leta 1959 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1965 tudi doktorirala.

Poglej Znanost in Ksenija Rozman

Ktezibij

Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Znanost in Ktezibij

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Znanost in Kultura

Kulturna ekonomika

Kulturna ekonomika je znanstveno področje, ki se uvršča v ekonomsko vedo (klasifikacija po Journal of Economic Literature: Z1).

Poglej Znanost in Kulturna ekonomika

Kustos

Kustos (lat. custos; čuvaj, varuh, stražar) je upravnik muzeja ali umetniškega razstavnega prostora oziroma znanstveni delavec v takih ustanovah.

Poglej Znanost in Kustos

Kvantitativno raziskovanje

Kvantitativno raziskovanje (kvantitativna metoda) je razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki jih analiziramo z uporabo matematičnih metod, natančneje statistično.

Poglej Znanost in Kvantitativno raziskovanje

Kvarkadabra

Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.

Poglej Znanost in Kvarkadabra

L'Encyclopédie

Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.

Poglej Znanost in L'Encyclopédie

Laboratorij

Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.

Poglej Znanost in Laboratorij

LAKAM

LAKAM ozirom Urad za znanstvene zveze je obveščevalna služba izraelskega obrambnega ministrstva.

Poglej Znanost in LAKAM

Landauovi problemi

Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.

Poglej Znanost in Landauovi problemi

Larry Niven

Laurence van Cott Niven, bolj znan pod umetniškim imenom Larry Niven, ameriški pisatelj, * 30. april 1938, Los Angeles, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Znanost in Larry Niven

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Poglej Znanost in Laser

Laserski vibrometer

Laserski vibrometer (tudi laserski Doppler vibrometer, LDV) je optična merilna naprava za merjenje lastnosti vibracij površine.

Poglej Znanost in Laserski vibrometer

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Znanost in Latinščina

Laurent Schwartz

Laurent-Moïse Schwartz, francoski matematik, * 5. marec 1915, Pariz, Francija, † 4. julij 2002, Pariz.

Poglej Znanost in Laurent Schwartz

Lawrence Hugh Aller

Lawrence Hugh Aller, ameriški astronom, * 24. september 1913, Tacoma, Washington, ZDA, † 16. marec 2003.

Poglej Znanost in Lawrence Hugh Aller

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Znanost in Leonardo da Vinci

Leonova družba

Leonova družba je bilo na priporočilo papeža Leona XIII. v Ljubljani ustanovljeno katoliško znanstveno društvo.

Poglej Znanost in Leonova družba

Lepota

Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.

Poglej Znanost in Lepota

Lev Izakovič Šestov

Lev Izakovič Šestov, rojen kot Jehuda Lejb Švarcman (Иегуда Лейб Шварцман), ruski eksistencialni filozof, * 12. februar 1866, Kijev, † 19. november 1938, Pariz.

Poglej Znanost in Lev Izakovič Šestov

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Poglej Znanost in Linearna algebra

Ljudmila

Ljudmila je žensko osebno ime.

Poglej Znanost in Ljudmila

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Znanost in Ljudska republika Kitajska

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Znanost in Logika

Los Angeles

Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.

Poglej Znanost in Los Angeles

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Poglej Znanost in Louis Pasteur

Maca Jogan

Maca (Matilda) Jogan, slovenska sociologinja, * 24. februar 1943, Lössnitz, Nemčija (Tretji rajh).

Poglej Znanost in Maca Jogan

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Znanost in Madžarska

Magdalena Gornik

Magdalena Gornik, (tudi Gornikova Lenčka ali Alenka), slovenska rimskokatoliška mistikinja in teologinja ter stigmatikinja; * 19. julij 1835, Janeži, Sodražica (Avstrijsko cesarstvo), † 23. februar 1896, Petrinci, Sodražica (Avstro-Ogrska, danes Slovenija).

Poglej Znanost in Magdalena Gornik

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Poglej Znanost in Magnituda

Mara Šlajpah Zorn

Mara Šlajpah Zorn, slovenska bibliotekarka, * 11. avgust 1919, Cerklje ob Krki, † 5. november 2006, Ljubljana.

Poglej Znanost in Mara Šlajpah Zorn

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Poglej Znanost in Marie Skłodowska-Curie

Marijan Čadež (meteorolog)

Marijan (Marjan) Čadež, slovenski meteorolog, * 7. september 1912, Gorica, † 28. avgust 2009, Ljubljana.

Poglej Znanost in Marijan Čadež (meteorolog)

Marijan Dović

Marijan Dović, slovenski literarni zgodovinar, urednik in jazz glasbenik, * 1974, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Znanost in Marijan Dović

Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Poglej Znanost in Marin Getaldić

Marko Gerbec

Marko Gerbec (tudi Marcus Gerbezius in Marko Grbec), slovenski zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis, * 24. oktober 1658, Šentvid pri Stični, † 9. marec 1718, Ljubljana.

Poglej Znanost in Marko Gerbec

Marksizem

Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.

Poglej Znanost in Marksizem

Martin John Rees

Sir Martin John Rees, baron Rees Lodlowski, OM, Kt, PRS, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, * 23. junij 1942, York, Anglija.

Poglej Znanost in Martin John Rees

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Znanost in Matematika

Mathematica

Mathematica je komercialna programska oprema zasebnega podjetja Wolfram Reserch, Inc. (WRI).

Poglej Znanost in Mathematica

Matica hrvatska

Sedež Matice hrvatske v Zagrebu. Matica hrvatska je najstarejša, neodvisna, neprofitna in nevladna hrvaška nacionalna institucija.

Poglej Znanost in Matica hrvatska

Matteuccijeva medalja

Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.

Poglej Znanost in Matteuccijeva medalja

Medičejci

Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.

Poglej Znanost in Medičejci

Mednarodna astronavtična akademija

Mednarodna astronavtična akademija (kratica IAA) je mednarodno občestvo, ki združuje strokovnjake (znanstvenike in inženirje) s področja astronavtike in raziskovanja vesolja.

Poglej Znanost in Mednarodna astronavtična akademija

Mednarodna zveza raziskovalnih univerz

Mednarodna zveza raziskovalnih univerz (kratica IARU) je prestižno združenje enajstih univerz z različnih delov sveta, ki jih druži poudarek na znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Poglej Znanost in Mednarodna zveza raziskovalnih univerz

Mehtilda Urleb

Mehtilda Urleb, slovenska arheologinja, * 27. marec 1931, Maribor.

Poglej Znanost in Mehtilda Urleb

Mejniki

Mejniki (dobesedno slovensko Odkritja Gallimard) je izvirno francoska enciklopedična zbirka žepnih knjig, ki jo začela izdajati založba 21.

Poglej Znanost in Mejniki

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Znanost in Meritev

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Znanost in Merska enota

Mesto umetnosti in znanosti, Valencija

Mesto umetnosti in znanosti (valencijsko: Ciutat de les Arts i les Ciències; špansko: Ciudad de las Artes y las Ciencias) je kulturni in arhitekturni kompleks, ki temelji na zabavi v mestu Valencija, Španija.

Poglej Znanost in Mesto umetnosti in znanosti, Valencija

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Znanost in Metafizika

Metalurgija

Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).

Poglej Znanost in Metalurgija

Metodologija literarne vede

Metodologija literarne vede ali literarnovedna metodologija je področje literarne vede oz.

Poglej Znanost in Metodologija literarne vede

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Znanost in Mezopotamija

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Znanost in Michael Faraday

Michael James Lighthill

Sir Michael James Lighthill, FRS, angleški matematik, * 23. januar 1924, Pariz, Francija, † 17. julij 1998, Sark, Kanalski otoki.

Poglej Znanost in Michael James Lighthill

Michael W. Hagee

Michael W. Hagee, ameriški general marincev, * 1. december 1944.

Poglej Znanost in Michael W. Hagee

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Poglej Znanost in Mikroskop

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Poglej Znanost in Milet

Milutin Dostanić

Milutin R. Dostanič, srbski matematik, † 3. februar 1958, Turica pri Guči, FLRJ (sedaj Srbija), * 14. januar 2014, Beograd, Srbija.

Poglej Znanost in Milutin Dostanić

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Znanost in Milutin Milanković

Miran Čuk

Miran Čuk, slovenski psiholog, * 4. september 1933, Ljubljana.

Poglej Znanost in Miran Čuk

Miroslav Bertoša

Miroslav Bertoša, hrvaški zgodovinar, * 17. maj 1938, Beograd.

Poglej Znanost in Miroslav Bertoša

Mladina (revija)

Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.

Poglej Znanost in Mladina (revija)

Moralna teologija

Moralna teologija ali teološka etika je sistematično razmišljanje o človekovem delovanju in smislu njegovega življenja na podlagi razuma, osvetljenega z lučjo vere.

Poglej Znanost in Moralna teologija

Morski rezervat Miramar

Naravni morski rezervat Miramar (Area Marina Protetta di Miramare) se nahaja približno 8 km severozahodno od mesta Trst, ob Miramarskem rtiču, na katerem stoji Maksimilijanov grad Miramar, ki loči naselje Grljan (it. Grignano) od tržaške mestne plaže Barkovlje.

Poglej Znanost in Morski rezervat Miramar

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Znanost in Mravlje

Muza

''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.

Poglej Znanost in Muza

Muzikologija

Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.

Poglej Znanost in Muzikologija

MythBusters

MythBusters je dokumentarna oddaja, ki jo predvaja Discovery Channel.

Poglej Znanost in MythBusters

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Poglej Znanost in Načelo

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Poglej Znanost in Načelo komplementarnosti

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Poglej Znanost in Načelo povprečnosti

Načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja

Laboratorijska miš Wistar Načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja, tudi načelo 3R (iz angleščine, replacement, reduction, refinement) je v znanosti vodilo za etično ravnanje z živalmi v poskusih.

Poglej Znanost in Načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja

Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.

Poglej Znanost in Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Naratologija

Naratologija, teorija pripovedi ali pripovedoslovje je področje literarne teorije.

Poglej Znanost in Naratologija

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Znanost in Narava

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Znanost in Naravoslovje

Narodni muzej Slovenije

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Poglej Znanost in Narodni muzej Slovenije

Narodni park

Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.

Poglej Znanost in Narodni park

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Znanost in Naseljivi planet

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Poglej Znanost in Nature

Nürnberški kodeks

Nürnberški kodeks je sklop raziskovalnih etičnih načel o poskusih na ljudeh, ki ga je leta 1947 v okviru nürnberških procesov ob koncu druge svetovne vojne zapisalo sodišče v sojenju zdravnikom (ZDA proti Brandtu).

Poglej Znanost in Nürnberški kodeks

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Znanost in Nebesna mehanika

Negova

Negova, starodavno naselje, katerega prva omemba sega že v leto 1106, leži na obrobju Slovenskih goric.

Poglej Znanost in Negova

Nemški muzej, München

Nemški muzej (nemško Deutsches Museum von Meisterwerken der Naturwissenschaft und Technik) v Münchnu, Nemčija, je največji znanstveni in tehnični muzej na svetu, z 28.000 predstavljenimi predmeti iz 50 področij znanosti in tehnologije.

Poglej Znanost in Nemški muzej, München

Nemško fizikalno društvo

Pisarna Društva v Physikzentrumu, Bad Honnef, fotografija iz zraka, 2018 Nemško fizikalno društvo (okrajšava DPG) je najstarejša organizacija fizikov, ustanovljena 14.

Poglej Znanost in Nemško fizikalno društvo

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Poglej Znanost in Nevil Maskelyne

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Poglej Znanost in Niccolo Fontana Tartaglia

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.

Poglej Znanost in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Znanost in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Znanost in Nikolaj Kuzanski

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Znanost in Nizozemska

Nizozemska zlata doba

Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.

Poglej Znanost in Nizozemska zlata doba

Njiva (revija)

Njiva je bila slovenska leposlovna in poljudnoznanstvena revija.

Poglej Znanost in Njiva (revija)

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Poglej Znanost in Novi vek

Obdelava signalov

Obdelava signalov je panoga elektrotehnike, ki se ukvarja z zajemom, analizo, modificiranjem in sintetiziranjem signalov – spremenljivk, ki nosijo informacije o stanju in vedenju določenih sistemov v okolju.

Poglej Znanost in Obdelava signalov

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Znanost in Oblika Zemlje

Obninsk

Pogled na Obninsk, v ozadju jedrska elektrarna Obninsk je rusko mesto, v pokrajini Kaluška oblast in se nahaja 102 km jugozahodno od Moskve.

Poglej Znanost in Obninsk

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Poglej Znanost in Obzornik za matematiko in fiziko

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Poglej Znanost in Oceanografija

Od kdaj ima zajček kratek rep

Zajček A. Dürerja - akvarel Od kdaj ima zajček kratek rep, slovenska ljudska pravljica, razlagalna pripovedka, basen, živalska pravljica.

Poglej Znanost in Od kdaj ima zajček kratek rep

Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru

Oddelek za slovenistiko je eden izmed oddelkov na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

Poglej Znanost in Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru

Odlični v znanosti

Odlični v znanosti je izbor najvidnejših znanstvenih dosežkov slovenskih raziskovalcev v preteklem letu, ki ga z namenom promocije znanosti izvaja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije od leta 2011.

Poglej Znanost in Odlični v znanosti

Odločanje

Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.

Poglej Znanost in Odločanje

Odnosi med Slovenijo in Ukrajino

Slovenija v zelenem in Ukrajina v oranžnem Ukrajinsko-slovenski odnosi so dvostranski odnosi med Ukrajino in Slovenijo na področju mednarodne politike, zlasti gospodarstva, izobraževanja, znanosti, kulture itd.

Poglej Znanost in Odnosi med Slovenijo in Ukrajino

Oliver Fisher Winchester

Oliver Fisher Winchester, ameriški politik, orožaski podjetnik, * 30. november 1810, Boston, Massachusetts, ZDA, † 11. december 1880, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Znanost in Oliver Fisher Winchester

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Znanost in Omar Hajam

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Znanost in Onesnaženje

Onomastika

Onomástika (tudi onomatologíja, imenoslóvje; grško ounouma - ime) je jezikoslovna znanstvena veda (disciplina), ki obravnava osebna imena, priimke, vzdevke, hišna imena.

Poglej Znanost in Onomastika

Opis delovnega mesta

Opis delovnega mesta je kadrovski in organizacijski instrument, ki povzema ključne informacije o delovnem mestu in delu.

Poglej Znanost in Opis delovnega mesta

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Znanost in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Ornitologija

Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.

Poglej Znanost in Ornitologija

Osciloskop

Elektronski osciloskop je elektronska merilna naprava, ki omogoča opazovanje nenehnega spreminjanja signala napetosti, po navadi kot dvodimenzionalni graf enega ali več električnih potencialnih razlik z uporabo navpične osi ali osi "Y", ter izpis kot funkcija časa (vodoravna ali "x" os).

Poglej Znanost in Osciloskop

Otto Eduard Neugebauer

Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Znanost in Otto Eduard Neugebauer

Padalo

Padálo je mehanska naprava iz mehke tkanine, ki z zračnim uporom zavre prosto padanje telesa skozi ozračje.

Poglej Znanost in Padalo

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Znanost in Pajki

Pajkovci

Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.

Poglej Znanost in Pajkovci

Paleontolog

Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.

Poglej Znanost in Paleontolog

Paleontologija

Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.

Poglej Znanost in Paleontologija

Papeška biblična komisija

Papeška biblična komisija (italijansko Pontificia commissione per la Bibbia) je organ Kongregacija za verski nauk Rimske kurije (od leta 2022 dalje pa Dikasterij za verski nauk).

Poglej Znanost in Papeška biblična komisija

Papeška univerza Gregoriana

Pročelje univerzitetne stavbe Papeška Univerza Gregoriana je ena izmed univerz Rimskokatoliške cerkve s sedežem v Rimu.

Poglej Znanost in Papeška univerza Gregoriana

Papeški biblični inštitut

Papeški biblični inštitut (italijansko Pontifico istituto biblico) je univerzitetna ustanova Svetega sedeža, ki jo je 7. maja 1909 ustanovil papež Pij X. s apostolskim pismom Vinea electa kot »center višjega študija svetega pisma v mestu Rim in vseh povezanih znanosti v skladu z duhom Rimskokatoliške Cerkve«.

Poglej Znanost in Papeški biblični inštitut

Papež Kalist III.

Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.

Poglej Znanost in Papež Kalist III.

Papež Klemen XII.

Papež Klemen XII. (rojen kot Lorenzo Corsini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 7. april 1652, Firence, † 6. februar 1740.

Poglej Znanost in Papež Klemen XII.

Papež Leon XIII.

Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.

Poglej Znanost in Papež Leon XIII.

Papež Urban VIII.

Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.

Poglej Znanost in Papež Urban VIII.

Paradigma

Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem, epistemološkem ali drugem raziskovanju.

Poglej Znanost in Paradigma

Paraznanost

Paraznanost je široka kategorija akademskih disciplin, ki so zunaj obsega znanstvenega študija, ali, ki preučujejo fenomene, nepriznane, da fizično obstajajo.

Poglej Znanost in Paraznanost

Parnasovci

Parnasovci so francoski pesniki, pripadniki francoske pesniške šole imenovane po svojem prvem zvezku poezij Sodobni Parnas.

Poglej Znanost in Parnasovci

Parsimonija

Parsimonija je uporaba najpreprostejše razlage, ki je možna.

Poglej Znanost in Parsimonija

Pastoralni inštitut Teološke fakultete v Ljubljani

Pastoralni inštitut je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Pastoralni inštitut Teološke fakultete v Ljubljani

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Znanost in Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Langevin

Paul Langévin, francoski fizik, * 23. januar 1872, Pariz, Francija, † 19. december 1946, Pariz.

Poglej Znanost in Paul Langevin

Pavel Aleksandrovič Florenski

Pavel Aleksandrovič Florenski,, ruski pravoslavni duhovnik, teolog, filozof, matematik in elektroinženir, * 21. januar 1882, Jevlah, Jelizavetpolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), † 8. december 1937, Solovki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Znanost in Pavel Aleksandrovič Florenski

Pedagoško-katehetski inštitut Teološke fakultete v Ljubljani

Pedagoško-katehetski inštitut je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Poglej Znanost in Pedagoško-katehetski inštitut Teološke fakultete v Ljubljani

Pedro II. Brazilski

Pedro II.

Poglej Znanost in Pedro II. Brazilski

Peripatetiki

Peripatétiki (peripatetikós) se v zgodovini imenujejo pripadniki Aristotelove šole.

Poglej Znanost in Peripatetiki

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Poglej Znanost in Peter Andreas Hansen

Peter Likar

Peter Likar, slovenski književnik, novinar in publicist, * 7. junij 1932, Ljubljana, † januar 2023 Likar je avtor številnih književnih, novinarskih in publicističnih del o znanosti in eden od začetnikov tega žanra na ljubljanski RTV, na kateri je deloval od 1965 do 1992.

Poglej Znanost in Peter Likar

Peter Nikolajevič Lebedjev

Peter Nikolajevič Lebedjev, ruski fizik, * 24. februar 1866, Moskva, Rusija, † 1. marec 1912, Moskva.

Poglej Znanost in Peter Nikolajevič Lebedjev

Petropavlovsk-Kamčatski

Petropavlovsk-Kamčatski ponoči Petropavlovsk-Kamčatski je upravno, industrijsko, znanstveno in kulturno središče ruskega polotoka Kamčatka, oziroma Kamčatskega okraja.

Poglej Znanost in Petropavlovsk-Kamčatski

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Poglej Znanost in Philippe de La Hire

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Poglej Znanost in Philosophiae naturalis principia mathematica

Physics World

Physics World je znanstvena revija Fizikalnega inštituta (IoP).

Poglej Znanost in Physics World

Pierre Louis Dulong

Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.

Poglej Znanost in Pierre Louis Dulong

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Znanost in Pitagorejstvo

Plagiatorstvo

Plagiatorstvo (plagiarizem) je pojem s področja intelektualne proizvodnje, najpogosteje umetnosti in znanosti.

Poglej Znanost in Plagiatorstvo

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Znanost in Planet

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Poglej Znanost in Planetologija

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Poglej Znanost in Platonova Akademija

Plenilsko založništvo

Plenilsko založništvo je založniška praksa nekaterih izdajateljev strokovne literature (predvsem znanstvenih revij), pri kateri založnik zlorablja model »avtor plača«, značilen za prosti dostop (Open Access, OA).

Poglej Znanost in Plenilsko založništvo

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Znanost in Pojav

Polemologija

Polemologija (tudi spopadoslovje) je vojaška veda, ki se ukvarja s preučevanjem spopadov, bitk, vojn iz obrambološkega, znanstvenega stališča.

Poglej Znanost in Polemologija

Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Znanost in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Znanost in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pomožne zgodovinske vede

Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.

Poglej Znanost in Pomožne zgodovinske vede

Popol Vuh

Prva stran prepisa knjige Popol Vuh je sveta knjiga majevske civilizacije.

Poglej Znanost in Popol Vuh

Portugalski imperij

Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.

Poglej Znanost in Portugalski imperij

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Poglej Znanost in Poskus

Posvetni humanizem

»Srečni človek«, simbol, ki so ga sprejele številne humanistične organizacije. Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče.

Poglej Znanost in Posvetni humanizem

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Poglej Znanost in Potovanje v času

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Znanost in Prapok

Pršice

Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Znanost in Pršice

Prešernova nagrada

Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

Poglej Znanost in Prešernova nagrada

Predhodnik

Predhódnik je lahko.

Poglej Znanost in Predhodnik

Predpona

Predpóna ali prefíks.

Poglej Znanost in Predpona

Predsednik Kraljeve družbe

Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.

Poglej Znanost in Predsednik Kraljeve družbe

Premična kulturna dediščina

Premična kulturna dediščina so posamezni predmeti ali skupine predmetov, ki so nastali kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja.

Poglej Znanost in Premična kulturna dediščina

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Poglej Znanost in Presek (revija)

Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovenije

Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovenije se je podeljevalo posameznikom, ki so s svojim raziskovalnim delom, zlasti na področju slovenskega jezika, literature, narodopisja, arheologije, zgodovine in preučevanja slovenskega umetnostnega in znanstvenega ustvarjanja in slovenskega prostora pripomogli k utrjevanju identitete Slovenije in pri tem dosegli tudi mednarodni odmev.

Poglej Znanost in Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovenije

Profesor Baltazar

Profesor Baltazar je hrvaška animirana humoristična serija, posneta med 1967 in 1978 v Zagreb filmu.

Poglej Znanost in Profesor Baltazar

Projekt Lokus

Projekt Lokus je slovenski, nevladni, neprofitni projekt, ki deluje na področju izobraževanja javnosti o genetiki, metodah genskega inženiringa in biotehnologije.

Poglej Znanost in Projekt Lokus

Prokl

Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.

Poglej Znanost in Prokl

Propaganda v Sovjetski zvezi

Vladimirja Lenina. Komunistična propaganda v Sovjetski zvezi je temeljila na marksistično-leninistični ideologiji z namenom krepitve oblasti? komunistične partije.

Poglej Znanost in Propaganda v Sovjetski zvezi

Prosti dostop

Logotip Prosti dostop (kratica OA) je način objave del v znanosti, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek svetovnega spleta.

Poglej Znanost in Prosti dostop

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Znanost in Prostor

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Znanost in Prve visoke civilizacije

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Poglej Znanost in Psevdoznanost

Psihoakustika

Psihoakustika je interdisciplinarna znanstvena veda, ki preučuje zvočno percepcijo, oz.

Poglej Znanost in Psihoakustika

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Znanost in Psihologija

Qigong

Sedeča oblika Ba Duan Jina Qigong, chi kung, ali chi gung (气功 ali 氣功; izgovorjava: "ći ġong" ali ći ġung oziroma kot tʃi'gʊŋ (IPA), slovenski zapis: čigong ali či kung) je energijska vadba, ki izvira iz Kitajske.

Poglej Znanost in Qigong

Računalniško programiranje

Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil.

Poglej Znanost in Računalniško programiranje

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Poglej Znanost in Računalništvo

Rabeljsko jezero (pravljica)

Rabeljsko jezero je razlagalna ljudska pripovedka, ki govori o vzroku nastanka Rabeljskega jezera.

Poglej Znanost in Rabeljsko jezero (pravljica)

Radiotelevizija Slovenija

Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.

Poglej Znanost in Radiotelevizija Slovenija

Ralph Asher Alpher

Ralph Asher Alpher, ameriški fizik in kozmolog, * 3. februar 1921, Washington, ZDA, † 12. avgust 2007, Austin, Teksas, ZDA.

Poglej Znanost in Ralph Asher Alpher

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Znanost in Rastline

Rastrska grafika

Primer rastrske grafike Rastrska grafika (tudi bitna grafika) je v računalniški grafiki način shranjevanja slike z množico slikovnih pik v obliki 2D matrike.

Poglej Znanost in Rastrska grafika

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Znanost in Razdalja

Realizem v književnosti

Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.

Poglej Znanost in Realizem v književnosti

Redka matrika

metodo končnih elementov v dveh razsežnostih. Neničelni elementi so prikazani s črno barvo. Redka matrika (tudi raztresena matrika) je matrika, ki ima elemente, večinoma enake 0 (ima zelo malo elementov, ki so različni od 0).

Poglej Znanost in Redka matrika

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Znanost in Regiomontan

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Znanost in René Descartes

Renesančna umetnost

Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.

Poglej Znanost in Renesančna umetnost

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Znanost in Renesansa

Renesansa v Nizozemskih deželah

Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.

Poglej Znanost in Renesansa v Nizozemskih deželah

Resnica

Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.

Poglej Znanost in Resnica

Rietveldova analiza

Rietveldova analiza je uporabna in relativno nova metoda za določanje podrobnih strukturnih informacij iz praškovnih difraktogramov.

Poglej Znanost in Rietveldova analiza

Risanka

Risanka je vrsta ilustracije, včasih animirana, običajno v nerealističnem ali polrealističnem slogu.

Poglej Znanost in Risanka

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Poglej Znanost in Robert Grosseteste

Robert I. Neapeljski

Karla II. Anžujskega je v Neaplju nasledil sin Robert I. Modri, namesto starejšega brata Karla Martela, ki se je ukvarjal s prednostno nalogo: prizadevanjem za madžarski prestol.

Poglej Znanost in Robert I. Neapeljski

Robert J. Scherrer

Robert J. Scherrer, ameriški fizik, kozmolog in pisatelj.

Poglej Znanost in Robert J. Scherrer

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Znanost in Robert Wilhelm Bunsen

Rodos (mesto)

Rodos (grško Ρόδος, Ródos) je glavno mesto in nekdanja občina na otoku Rodos v Dodekanezu v Grčiji.

Poglej Znanost in Rodos (mesto)

Rodoslovje

Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.

Poglej Znanost in Rodoslovje

Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza)

Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza) se pojavljajo predvsem zaradi metaforičnosti besedila, ki predstavlja polemično temo o dolžini trajanja človeškega življenja.

Poglej Znanost in Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza)

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Znanost in Roger Bacon

Ronald Sega

Ronald "Ron" Michael Sega (tudi Ronald Šega), ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega porekla, * 4. december 1952, Cleveland, Ohio, ZDA.

Poglej Znanost in Ronald Sega

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Znanost in Ruđer Josip Bošković

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Poglej Znanost in Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Steiner

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Poglej Znanost in Rudolf Steiner

Rusistika

Rusístika je kompleks znanstvenih ved o ruščini, ruski književnosti, ruski kulturi, ruskem narodu, ruski zgodovini.

Poglej Znanost in Rusistika

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Znanost in Ruska književnost

Ruska znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih.

Poglej Znanost in Ruska znanstvena fantastika

Salernska šola zdravstva

Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.

Poglej Znanost in Salernska šola zdravstva

Samuel Pepys

Samuel Pepys, PRS, angleški politik in pisatelj, * 23. februar 1633, London, Anglija, † 26. maj 1703, London.

Poglej Znanost in Samuel Pepys

Sandra Bullock

Sandra Annette Bullock, (izg. kot ˈbʊlək) ameriška filmska, gledališka in televizijska igralka ter producentka, * 26. julij 1964, Arlington, Virginija, Združene države Amerike.

Poglej Znanost in Sandra Bullock

Sanje

Antonio de Pereda - ''Vitezove sanje'' (1640) Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem.

Poglej Znanost in Sanje

Science

Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).

Poglej Znanost in Science

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Znanost in Seznam akademskih disciplin

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Znanost in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.

Poglej Znanost in Seznam fizikalnih zakonov

Seznam prevajalskih nagrad

Spodaj so navedene domače in tuje prevajalske nagrade za dosežke na področju prevajalstva.

Poglej Znanost in Seznam prevajalskih nagrad

Seznam programskih jezikov

Seznam programskih jezikov.

Poglej Znanost in Seznam programskih jezikov

Seznam skladov, namenjenih za pomoč slovenski znanosti

Skladi namenjeni za pomoč slovenski znanosti.

Poglej Znanost in Seznam skladov, namenjenih za pomoč slovenski znanosti

Seznam slovenskih časopisov v ZDA

Slovenski časopisi v ZDA so nastajali v tistih območjih ZDA, kjer se je priselilo pred ali po prvi svetovni vojni največ Slovencev iz območja avstro-ogrske monarhije.

Poglej Znanost in Seznam slovenskih časopisov v ZDA

Seznam socioloških vsebin

Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.

Poglej Znanost in Seznam socioloških vsebin

Silvio Bedini

Silvio Bedini, ameriški zgodovinar in arheolog italijanskega porekla; * 17. januar 1917 Ridgefield, Connecticut, ZDA; † 14. november 2007, Washington, ZDA.

Poglej Znanost in Silvio Bedini

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Znanost in Siméon-Denis Poisson

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Znanost in Simon Newcomb

Simon Stevin

Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.

Poglej Znanost in Simon Stevin

Simona Bergoč

Simona Bergoč (1973) je slovenska jezikoslovka, urednica, učiteljica in predavateljica.

Poglej Znanost in Simona Bergoč

Sirščina

Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.

Poglej Znanost in Sirščina

Sistem

Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.

Poglej Znanost in Sistem

Sistemska teorija literature

Literarni sistem (ang. literary system, nem. Literatursystem) je osnovni pojem sistemske literarne teorije.

Poglej Znanost in Sistemska teorija literature

Skladnja

Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).

Poglej Znanost in Skladnja

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Znanost in Slavistika

Slovenistika

Slovenístika je znanstvena veda, ki preučuje slovenščino kot jezik in slovstvo (slovensko književnost v najširšem pomenu).

Poglej Znanost in Slovenistika

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.

Poglej Znanost in Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Slovenska znanstvena fundacija

Slovénska znánstvena fundácija (SZF) je slovenska nacionalna ustanova za pospeševanje in javno predstavitev znanosti.

Poglej Znanost in Slovenska znanstvena fundacija

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Poglej Znanost in Smrt

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Znanost in Snov

Socialno podjetništvo

Socialno podjetništvo (tudi skupnostno podjetništvo) je spekter gospodarskih dejavnosti, ki niso niti del javnega niti del zasebnega sektorja, praviloma v lasti deležnikov, katerih primarni namen ni ustvarjanje dobička.

Poglej Znanost in Socialno podjetništvo

Society for Social Studies of Science

Society for Social Studies of Science (pogosto okrajšano 4S - Društvo za družbene študije znanosti) je neprofitno akademsko združenje, posvečeno preučevanju znanosti in tehnologije.

Poglej Znanost in Society for Social Studies of Science

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Poglej Znanost in Sociologija

Sonar

Princip delovanja aktivnega sonarja. Sonar (okrajšava angleškega izraza sound navigation and ranging) je tehnika, ki uporablja zvok za navigacijo, določanje položaja in komunikacijo.

Poglej Znanost in Sonar

Sprejemanje odločitev

Sprejemanje odločitev temelji na kognitivnih procesih.

Poglej Znanost in Sprejemanje odločitev

Srbska akademija znanosti in umetnosti

Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Poglej Znanost in Srbska akademija znanosti in umetnosti

Srbski citatni indeks

Srbski citatni indeks (SCIndeks) je kombinacija spletne multidisciplinarne bibliografske podatkovne zbirke, nacionalnega citatnega indeksa, prostodostopnega repozitorija polnih besedil revij in platforme za elektronsko založništvo.

Poglej Znanost in Srbski citatni indeks

Standardizacija

Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.

Poglej Znanost in Standardizacija

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Znanost in Starogrška književnost

Starojudovska književnost

Starojudovska književnost je ena od orientalskih književnosti, katere razvoj se je pričel v 2. tisočletju pr. n. št. in se je ohranila v obliki stare zaveze.

Poglej Znanost in Starojudovska književnost

Starost Zemlje

Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.

Poglej Znanost in Starost Zemlje

Starovzhodnoslovanščina

Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.

Poglej Znanost in Starovzhodnoslovanščina

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Poglej Znanost in Statistična fizika

Statistična spremenljivka

Statistična spremenljivka je merljiva lastnost ali atribut posamezne statistične enote, ki je predmet statističnega preučevanja.

Poglej Znanost in Statistična spremenljivka

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Poglej Znanost in Statistika

Stephen Hales

Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.

Poglej Znanost in Stephen Hales

Stephen Hawking

Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.

Poglej Znanost in Stephen Hawking

Stephen Jay Gould

Stephen Jay Gould, ameriški paleontolog, evolucijski biolog in zgodovinar znanosti, * 10. september 1941, New York, Združene države Amerike, † 20. maj 2002, New York.

Poglej Znanost in Stephen Jay Gould

Stereologija

Stereologija je interdisciplinarna metodologija o postopkih, ki omogočajo kvantitativne ocene o tri-dimenzionalni notranji zgradbi teles ali njihovih sestavin iz dve-dimenzionalnih prerezov skoznje (glej primere v nadaljevanju).

Poglej Znanost in Stereologija

Straton

Stráton (grško Στράτων: Stráton), grški filozof in fizik, * 340 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, Grčija, (danes Lapsek v Turčiji), † 269 pr. n. št., Atene, Grčija.

Poglej Znanost in Straton

Strojenje

Strojilnica usnja v Maroku Strojenje je predelava surove živalske kože s strojili v usnje.

Poglej Znanost in Strojenje

Strokovna recenzija

Strokovna recenzija (ang. peer review) je metoda kvalitativnega ekspertnega ocenjevanja.

Poglej Znanost in Strokovna recenzija

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.

Poglej Znanost in Strukturalizem

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Znanost in Subrahmanyan Chandrasekhar

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Znanost in Sulejman I.

Svet

Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.

Poglej Znanost in Svet

Svetozar Marković

Svetozar Marković, srbski publicist, novinar, politični aktivist, literarni kritik, socialist, materialistični in socialistični filozof, revolucionar, * 21. september 1846, Zaječar, Kneževina Srbija (sedaj Srbija), † 26. februar 1875, Trst, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Znanost in Svetozar Marković

Svoboda tiska

Svoboda tiska ali medijska svoboda je načelo, da je treba komuniciranje in izražanje v različnih medijih, vključno s tiskanimi in elektronskimi mediji, zlasti objavljenimi, obravnavati kot pravico, ki jo je dovoljeno svobodno uveljavljati.

Poglej Znanost in Svoboda tiska

Svobodomiselnost

Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.

Poglej Znanost in Svobodomiselnost

Systema naturae

Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.

Poglej Znanost in Systema naturae

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Znanost in Tales

Teheran

Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.

Poglej Znanost in Teheran

Tehniška založba Slovenije

Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.

Poglej Znanost in Tehniška založba Slovenije

Tehnika

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.

Poglej Znanost in Tehnika

Tehnološki inštitut Massachusettsa

Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.

Poglej Znanost in Tehnološki inštitut Massachusettsa

Telekomunikacije

Telekomunikacije so področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki obravnava prenos informacij na daljavo.

Poglej Znanost in Telekomunikacije

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Znanost in Telo

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Znanost in Teoretična kemija

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Poglej Znanost in Teorija

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Znanost in Teorija grup

Teozofija

Teozofija (božanska modrost), se je razvila v 19.

Poglej Znanost in Teozofija

The Zeitgeist Movement

Zeitgeist gibanje (The Zeitgeist Movement - TZM, zeitgeist.

Poglej Znanost in The Zeitgeist Movement

Theodore William Richards

Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Znanost in Theodore William Richards

Thomas Digges

‎Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

Poglej Znanost in Thomas Digges

Thomas Graham (kemik)

Thomas Graham, škotski kemik, * 21. december 1805, Glasgow, Škotska, † 16. september 1869, London, Anglija.

Poglej Znanost in Thomas Graham (kemik)

Thomas Penyngton Kirkman

Thomas Penyngton Kirkman, angleški matematik, * 31. marec 1806, Bolton pri Manchestru, Anglija, † 4. februar 1895, Bowdon pri Manchestru.

Poglej Znanost in Thomas Penyngton Kirkman

Tina Bilban

Tina Bilban, slovenska raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka, * 24. februar 1983.

Poglej Znanost in Tina Bilban

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Poglej Znanost in Točnost in natančnost

Toksin

Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.

Poglej Znanost in Toksin

Tollanci

Tollanci so ena najnaprednejših človeških civilizacij, na katere je v seriji Zvezdna vrata SG-1 naletela ekipa SG-1.

Poglej Znanost in Tollanci

Tone Cevc

Tone Cevc, slovenski etnolog, * 31. maj 1932, Kamnik, † 10. februar 2007, Domžale.

Poglej Znanost in Tone Cevc

Toponomastika

Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).

Poglej Znanost in Toponomastika

Tot

Relief boga Tót je v staroegipčanski mitologiji bog modrosti, začetnik znanosti in umetnosti.

Poglej Znanost in Tot

Tradicionalna kitajska medicina

Tradicionalna kitajska medicina (TKM) vsebuje vrsto tradicionalnih medicinskih praks s poreklom iz Kitajske, kjer se je začela razvijati že pred nekaj tisočletji.

Poglej Znanost in Tradicionalna kitajska medicina

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Poglej Znanost in Trdota

TRIZ

V Sovjetski zvezi v času Stalina je bilo veliko pomanjkanje izdelkov in tudi inventivnosti, zato so to poizkusili znanstveno rešiti.

Poglej Znanost in TRIZ

Učinkovitost

Učinkovitost na splošno opredeljuje, do katere mere mere so čas, trud in stroški dobro porabljeni za načrtovano nalogo ali namen.

Poglej Znanost in Učinkovitost

Ugarit

Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).

Poglej Znanost in Ugarit

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Znanost in Ulug Beg

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Znanost in Umetnost

Univerzalna decimalna klasifikacija

Univerzalna decimalna klasifikacija – UDK je knjižnični klasifikacijski sistem.

Poglej Znanost in Univerzalna decimalna klasifikacija

Uporabna etika

Uporabna (apliaktivna) etika je poleg metaetike in normativne etike oddeljeno področje moralne teorije (filozofije morale).

Poglej Znanost in Uporabna etika

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.

Poglej Znanost in Uradni jezik

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Znanost in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Uspehi fizičeskih nauk

Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.

Poglej Znanost in Uspehi fizičeskih nauk

Ustanova

Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.

Poglej Znanost in Ustanova

Ustvarjalnost

Ustvarjalnost ali kreativnost je sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).

Poglej Znanost in Ustvarjalnost

Vannoccio Biringuccio

Vannoccio Biringuccio, italijanski metalurg in izdelovalec orožja, * 20. oktober 1480, Siena, † avgust/30. april, 1537/1539, Rim.

Poglej Znanost in Vannoccio Biringuccio

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Poglej Znanost in Veda

Veliki briljantni valček

Veliki briljantni valček je družbenokritična drama Draga Jančarja.

Poglej Znanost in Veliki briljantni valček

Veljko Milković

Veljko Milković (srbsko Вељко Милковић), * 13. november 1949, Subotica, FLRJ.

Poglej Znanost in Veljko Milković

Venus Express

Umetniška upodobitev sonde v Venerini orbiti Venus Express je prva samodejna raziskovalna sonda Venere, ki jo nadzira Evropska vesoljska agencija.

Poglej Znanost in Venus Express

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Znanost in Vesolje

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Znanost in Vesoljski teleskop Hubble

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Poglej Znanost in Victor Clube

Viktorijino jezero

Viktorijino jezero (redko imenovano Ukerewe jezero) (Victoria Nyanza) je eno od jezer v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju.

Poglej Znanost in Viktorijino jezero

Vilijem iz Ockhama

Vilijem iz Ockhama (William of Ockham, tudi Occam, Hockham,; ali Guillermi de Ockam, s častnim nazivom »Doctor Invincibilis«, Nepremaglijivi doktor), angleški redovnik in sholastični filozof, * okoli 1288, Ockham, grofija Surrey, Anglija, † okoli 1348.

Poglej Znanost in Vilijem iz Ockhama

Vincenzo I. Gonzaga

Vincenzo Ι.

Poglej Znanost in Vincenzo I. Gonzaga

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Poglej Znanost in Virusi

ViXra

viXra je spletni arhiv elektronskih preprintov, ki ga je ustvaril britanski fizik Phil Gibbs kot alternativo prevladujočemu servisu arXiv v skrbi in nadzoru Univerze Cornell.

Poglej Znanost in ViXra

Vladimir Ivanovič Dalj

Vladimir Ivanovič Dalj (tudi Dahl), rusko Влади́мир Ива́нович Даль), ruski leksikograf, narodopisec in jezikoslovec, * 10. november 1801, Lugansk, Jekaterinoslavska gubernija, danes Ukrajina, † 22. september 1872.

Poglej Znanost in Vladimir Ivanovič Dalj

Vlado Benko

Vladimir (Vlado) Benko (partizansko ime Leon), politolog in sociolog mednarodnih odnosov, univerzitetni profesor * 25. junij 1917, Krško, Videm, † 7. julij 2011, Cerknica.

Poglej Znanost in Vlado Benko

Vodenje

Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.

Poglej Znanost in Vodenje

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Poglej Znanost in Voronojev diagram

Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.

Poglej Znanost in Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Vrhovni svet za obrambo Italijanske republike

Vrhovni svet za obrambo Italijanske republike (Consiglio Supremo di Difesa) je državni organ ustavnega pomena, ki mu predseduje republiški predsednik.

Poglej Znanost in Vrhovni svet za obrambo Italijanske republike

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Znanost in Walter Baade

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Poglej Znanost in Warren de la Rue

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Poglej Znanost in Wilhelm von Biela

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Znanost in Willebrord Snell van Royen

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Znanost in William Crookes

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Poglej Znanost in William Gilbert

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Znanost in William Herschel

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Znanost in William Huggins

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Poglej Znanost in William Lassell

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Znanost in William Thomson

William Whewell

William Whewell (angleški polihistor, znanstvenik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti, * 24. maj 1794, Lancaster, Anglija, † 6. marec 1866, Cambridge, Anglija. Whewell je spadal v krog najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v Angliji v času 19. stoletja. Živel je v času specializacije znanosti, sam pa je ostal zvest smernicam prejšnje dobe, saj se je ukvarjal z vsem po malo.

Poglej Znanost in William Whewell

William Wilson Morgan

William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Znanost in William Wilson Morgan

Zažigalno orožje

Grški ogenj - prvo namensko zažigalno orožje Zažigalno orožje je vsako orožje, ki je prvenstveno namenjeno požiganju oz.

Poglej Znanost in Zažigalno orožje

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Poglej Znanost in Zakoni termodinamike

Zbirateljstvo

Zbirateljstvo, s tujko kolekcionarstvo, je ljubiteljska ali profesionalna dejavnost posameznikov, društev in ustanov, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem raznih zbirk predmetov, umetniških del ali primerkov fosilov, mineralov, kamnin iz narave.

Poglej Znanost in Zbirateljstvo

Zbornik

Zbornik je publikacija, navadno z znanstvenimi prispevki več avtorjev, ki izhaja priložnostno.

Poglej Znanost in Zbornik

Zdravilstvo

Zdravilstvo (tudi alternativna medicina) je uporaba metod zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne medicine.

Poglej Znanost in Zdravilstvo

Zemljevid

Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.

Poglej Znanost in Zemljevid

Zgodovina čigunga

Zgodovina čigunga je zgodovina o vadbi čigunga, kitajski telesni in duševni vadbi, ki temelji na zaporedju določenih gibov oziroma drž, na meditaciji ter dihalnih tehnikah.

Poglej Znanost in Zgodovina čigunga

Zgodovina ekologije

O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.

Poglej Znanost in Zgodovina ekologije

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Znanost in Zgodovina geografije

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Poglej Znanost in Zgodovina matematike

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

Poglej Znanost in Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe

Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.

Poglej Znanost in Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe

Zlata medalja

Prejemnica zlate medalje na olimpijskih igrah (Nancy Johnson) Zlata medalja je medalja za najvišje dosežke na kakem področju, zelo pogosto na športnem področju, pa tudi v znanosti.

Poglej Znanost in Zlata medalja

Znak

Znák je pojem, ki ima več pomenov.

Poglej Znanost in Znak

Znanje

Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.

Poglej Znanost in Znanje

Znanstvena fantastika

Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.

Poglej Znanost in Znanstvena fantastika

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Znanost in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Znanstvena komunikacija

Komuniciranje znanosti, avtorica Katja Mihurko Poniž Shematični prikaz polja in akterjev v znanstveni komunikaciji, avtor Carsten Könneker Znanstvena komunikacija ali komuniciranje znanosti je informiranje, izobraževanje, ozaveščanje o znanstvenih temah in povečanje zavedanja o pomenu znanstvenih odkritij in argumentov.

Poglej Znanost in Znanstvena komunikacija

Znanstvena revija

Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.

Poglej Znanost in Znanstvena revija

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Znanost in Znanstvenik

Znanstveno delo

Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.

Poglej Znanost in Znanstveno delo

Znanstvenokritična izdaja

Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.

Poglej Znanost in Znanstvenokritična izdaja

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je zveza organizacij, katere namen je popularizacija znanstveno raziskovalnega dela med mladimi, dvig tehnične kulture in uvajanje sodobnih tehnologij v slovensko družbo.

Poglej Znanost in Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Znanost in Zvezda

Zvezdan Martič

Zvezdan Martič, slovenski novinar, voditelj, scenarist, producent in urednik, * 1963, Celje.

Poglej Znanost in Zvezdan Martič

1950

1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Znanost in 1950

2001: Vesoljska odiseja (film)

2001: Odiseja v Vesolju (izvirno) je znanstvenofantastični film režiserja in producenta Stanleyja Kubricka iz leta 1968, posnet po istoimenskem romanu Arthurja Charlesa Clarkea 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey).

Poglej Znanost in 2001: Vesoljska odiseja (film)

376 Geometrija

376 Geometrija (mednarodno ime je 376 Geometria) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa Sl (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Poglej Znanost in 376 Geometrija

8. september

Poglej Znanost in 8. september

Prav tako znan kot Model razvoja znanosti.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Znanost

Kazalo