Kazalo
98 odnosi: Aritmetično-geometrična sredina, Aritmetika, Šibka kislina, Šum, Žolčno barvilo, Četverec gibalne količine, Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil, Brahmaguptova enakost, Cauchyjev produkt, Celo število, Cevov izrek, Citronska kislina, Cliffordova algebra, Delitelj, Diagonalna matrika, Diferencialna enačba, Diofant, Dušikov monoksid, Eksotermna reakcija, Eksplozijsko varjenje, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Evklidova lema, Evklidski prostor, Faktorizacija, Fakulteta (funkcija), Fenotiazin, Fizikalna količina, François Viète, Geometrična sredina, Globalizacija, Glutaminska kislina, Gottfried Wilhelm Leibniz, Higgsovo praštevilo, Ibn Junis, Izrek o tetivah, Javljalnik dima, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Kemija, Kemijska enačba, Kemijski zakon, Kompleksna ravnina, Konjugirano transponirana matrika, Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu, Lastna energija, Lateralno razmišljanje, Linearna enačba, Logaritemsko računalo, Magnituda, Matematični izraz, Menelajev izrek, ... Razširi indeks (48 več) »
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej Zmnožek in Aritmetično-geometrična sredina
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Zmnožek in Aritmetika
Šibka kislina
Šibka kislina je kislina, ki v vodi nepopolno disociira in odda le del protonov.
Poglej Zmnožek in Šibka kislina
Šum
Šúm je v splošnem moteč zvok.
Poglej Zmnožek in Šum
Žolčno barvilo
Žolčna barvila so produkt razgradnje hemoglobina in so nepomembni pri prebavnih procesih.
Poglej Zmnožek in Žolčno barvilo
Četverec gibalne količine
Četvêrec gibálne kolíčine (oznaka Pμ) je v posebni teoriji relativnosti razširitev pojma gibalne količine, poznanega iz klasične mehanike.
Poglej Zmnožek in Četverec gibalne količine
Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil
Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil ali krajše BBS-generator je generator psevdonaključnih števil, ki so ga leta 1986 predlagali ameriška matematičarka in računalnikarka Lenore Blum, njen mož, venezuelski računalnikar Manuel Blum in Michael Shub.
Poglej Zmnožek in Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Poglej Zmnožek in Brahmaguptova enakost
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Poglej Zmnožek in Cauchyjev produkt
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Zmnožek in Celo število
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1.
Poglej Zmnožek in Cevov izrek
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Zmnožek in Citronska kislina
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Zmnožek in Cliffordova algebra
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Zmnožek in Delitelj
Diagonalna matrika
Diagonalna matrika je kvadratna matrika v kateri so vsi elementi zunaj glavne diagonale enaki 0.
Poglej Zmnožek in Diagonalna matrika
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Zmnožek in Diferencialna enačba
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Zmnožek in Diofant
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Poglej Zmnožek in Dušikov monoksid
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Zmnožek in Eksotermna reakcija
Eksplozijsko varjenje
Eksplozijsko varjenje (ang. Explosion welding oz. krajše EXW) je proces v trdnem stanju (trdna faza), v katerem varjenje dosežemo s pospeševanjem enega od komponent pri ekstremno visoki hitrosti z uporabo kemičnih eksplozivov.
Poglej Zmnožek in Eksplozijsko varjenje
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Poglej Zmnožek in Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Evklidova lema
Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.
Poglej Zmnožek in Evklidova lema
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Zmnožek in Evklidski prostor
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Poglej Zmnožek in Faktorizacija
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Zmnožek in Fakulteta (funkcija)
Fenotiazin
strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.
Poglej Zmnožek in Fenotiazin
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Zmnožek in Fizikalna količina
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Zmnožek in François Viète
Geometrična sredina
Geométrična sredína (tudi geometríjska sredína) množice pozitivnih števil je v matematiki ''n''-ti koren zmnožka vseh elementov množice, kjer je n število elementov.
Poglej Zmnožek in Geometrična sredina
Globalizacija
Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.
Poglej Zmnožek in Globalizacija
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Zmnožek in Glutaminska kislina
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Zmnožek in Gottfried Wilhelm Leibniz
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej Zmnožek in Higgsovo praštevilo
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Zmnožek in Ibn Junis
Izrek o tetivah
Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.
Poglej Zmnožek in Izrek o tetivah
Javljalnik dima
Optični javljalnik dima Apollo Javljalnik dima je naprava, ki zaznava prisotnost dima.
Poglej Zmnožek in Javljalnik dima
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Zmnožek in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Zmnožek in Kemija
Kemijska enačba
Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.
Poglej Zmnožek in Kemijska enačba
Kemijski zakon
Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.
Poglej Zmnožek in Kemijski zakon
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Zmnožek in Kompleksna ravnina
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Zmnožek in Konjugirano transponirana matrika
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu se nanaša na kakršnokoli namerno vedenje organizacijskega člana, ki ga delovna organizacija vidi kot nasprotujočega njenim legitimnim interesom.
Poglej Zmnožek in Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Lastna energija
Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.
Poglej Zmnožek in Lastna energija
Lateralno razmišljanje
Lateralno razmišljanje pomeni razmišljanje od strani, torej izven ustaljene poti.
Poglej Zmnožek in Lateralno razmišljanje
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Zmnožek in Linearna enačba
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Poglej Zmnožek in Logaritemsko računalo
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Zmnožek in Magnituda
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Poglej Zmnožek in Matematični izraz
Menelajev izrek
Menelajev izrek Menelájev izrèk v ravninski geometriji pravi, da je produkt stranic trikotnika, presekanih s katerokoli prečnico in s tem deljenih s preseki A', B' in C' v določenih delilnih razmerjih vedno enak: Ta izrek je poznal že Evklid.
Poglej Zmnožek in Menelajev izrek
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Zmnožek in Meritev
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Zmnožek in Množenje
Močno število
Močno število je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število m\,, da kadar vsako praštevilo p\,, ki deli m\,, ga deli tudi njegov kvadrat p^\,.
Poglej Zmnožek in Močno število
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Poglej Zmnožek in Načelo najmanjše akcije
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Zmnožek in Nikotin
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Poglej Zmnožek in Odvod produkta
Oglaševanje
Oglas na jadrnici Oglaševánje je plačana oblika tržnega komuniciranja, del tržno komunikacijskega spleta, ki pa je del marketinga.
Poglej Zmnožek in Oglaševanje
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Zmnožek in Ortodiagonalni štirikotnik
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Zmnožek in Osnovni izrek aritmetike
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej Zmnožek in Podolžno število
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej Zmnožek in Polpraštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej Zmnožek in Praštevilski razcep
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Poglej Zmnožek in Pralni prašek
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Zmnožek in Pravokotnik
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Zmnožek in Primoriela
Primorielno praštevilo
Primorielno praštevilo je v matematiki praštevilo oblike: kjer je pn# primoriela praštevila p_\, – produkt prvih n\, praštevil.
Poglej Zmnožek in Primorielno praštevilo
Produkt (razločitev)
Produkt ima več pomenov.
Poglej Zmnožek in Produkt (razločitev)
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Zmnožek in Ptolemajev izrek
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Poglej Zmnožek in Radialni pospešek
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Zmnožek in Redoks reakcija
Saje
Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.
Poglej Zmnožek in Saje
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Zmnožek in Seznam matematičnih vsebin
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Zmnožek in Sinteza
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Zmnožek in Skalarni produkt
Snovi s posebnimi nevarnostmi
Pri azbestu gre za vrsto naravnih mineralnih vlaken, ki so nevarna in jih s prostim očesom ni možno videti.
Poglej Zmnožek in Snovi s posebnimi nevarnostmi
Sodost in lihost funkcije
Sódost in líhost sta lastnosti, ki ju preučujemo pri funkcijah v matematiki.
Poglej Zmnožek in Sodost in lihost funkcije
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Zmnožek in Splošni gravitacijski zakon
Standardna molarna entropija
Standardna molarna entropija je množina entropije enega mola snovi pri standardnih pogojih (ne pri standardni temperaturi in tlaku STP).
Poglej Zmnožek in Standardna molarna entropija
Standardna tvorbena entalpija alkanov
Standardna tvorbena entalpija ΔH°t je sprememba entalpije, ko iz elementov nastane 1 mol spojine.
Poglej Zmnožek in Standardna tvorbena entalpija alkanov
Sunek navora
Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.
Poglej Zmnožek in Sunek navora
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Poglej Zmnožek in Sunek sile
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Zmnožek in Sylvestrovo zaporedje
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Zmnožek in Teža
Tekoči dušik
Tekoči dušik je dušik v tekočem stanju pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Zmnožek in Tekoči dušik
Tekoči kisik
Tekoči kisik (oz. kapljevinski kisik) je kisik v plinastem stanju, pri čemer je tekočina, ni pa kapljevina.
Poglej Zmnožek in Tekoči kisik
Termoelektrarna Šoštanj blok 5
Blok 5 je eden od še obratujočih blokov Termoelektrarne Šoštanj.
Poglej Zmnožek in Termoelektrarna Šoštanj blok 5
Trikotna matrika
Trikotna matrika je posebna oblika matrik, ki imajo nad ali pod glavno diagonalo vse elemente enake 0.
Poglej Zmnožek in Trikotna matrika
Unimodularna matrika
Unimodularna matrika je kvadratna matrika, katere elementi so samo cela števila, njena determinanta pa je +1 ali -1.
Poglej Zmnožek in Unimodularna matrika
Ustvarjalnost v organizaciji
Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju.
Poglej Zmnožek in Ustvarjalnost v organizaciji
Verižna reakcija s polimerazo
Verižna reakcija s polimerazo, znana tudi pod angleško kratico PCR (polymerase chain reaction), je metoda, ki omogoča kopiranje odsekov DNA s pomočjo encima DNA-polimeraze.
Poglej Zmnožek in Verižna reakcija s polimerazo
Von Staudt-Clausenov izrek
Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.
Poglej Zmnožek in Von Staudt-Clausenov izrek
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Zmnožek in Vrtilna količina
Vzgon
sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.
Poglej Zmnožek in Vzgon
Vztrajnostni polmer
Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r.
Poglej Zmnožek in Vztrajnostni polmer
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Zmnožek in Wienov zakon
William Oughtred
William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.
Poglej Zmnožek in William Oughtred
Zuckermanovo število
Zuckermanovo število je v matematiki celo število, ki je v danem številskem sestavu deljivo s produktom svojih števk.
Poglej Zmnožek in Zuckermanovo število
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Zmnožek in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
Prav tako znan kot Produkt.