Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zmes

Index Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Afinitetna kromatografija, Areometer, Škrobni test z jodovico, Številka CAS, Železova litina, Bitumen, Bronasta doba, Butilacetat, Daltonov zakon, Dekantiranje, Delni tlak, Emulzija, Enačba stanja, Eter (fizika), Evtektik, Frakcija (kemija), Frakcionirna destilacija, Gumiarabika, Inertni plin, Jean Henri Hassenfratz, Jedrski reaktor, Kemija, Kemijski element, Kemikalija, Koncentracija, Kovina, Kvas, Manganov dioksid, Marcipan, Mehanokemijska sinteza, Molski delež, Natrijeva svetilka, Nugat, Parafin, Petarda, Polyjet postopek, Prašni delci, PubChem, R-410A, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Specifična toplota, Spojina, Superprevodnost, Tališče, Testo, Usedanje, Zrak.

Afinitetna kromatografija

Afinitetna kromatografija je metoda ločevanja biokemičnih zmesi, ki temelji na zelo specifičnih bioloških interakcijah.

Poglej Zmes in Afinitetna kromatografija

Areometer

Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.

Poglej Zmes in Areometer

Škrobni test z jodovico

230x220_pik Škrobni test z jodovico je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti tako škroba kot tudi joda.

Poglej Zmes in Škrobni test z jodovico

Številka CAS

Številka CAS, registrska številka CAS, CAS RN ali CAS #, je enoznačen številčni identifikator kemijskih elementov, spojin, polimerov, bioloških sekvenc, zmesi in zlitin.

Poglej Zmes in Številka CAS

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Zmes in Železova litina

Bitumen

Naravni strjen bitumen Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin.

Poglej Zmes in Bitumen

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Zmes in Bronasta doba

Butilacetat

Butilacetat (tudi butiletanol) je organska zmes, ki se uporablja kot topilo pri proizvodnji lakov in drugih produktov.

Poglej Zmes in Butilacetat

Daltonov zakon

Dáltonov zákon pove, da je skupni tlak mešanice razredčenih plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T enak vsoti delnih tlakov: Pri tem je pi delni tlak posameznega plina, p pa tlak mešanice plinov.

Poglej Zmes in Daltonov zakon

Dekantiranje

Dekantiranje je tehnika ločevanja zmesi kapljevine in trdnine, pri kateri izkoriščamo razliko v velikosti delcev.

Poglej Zmes in Dekantiranje

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Poglej Zmes in Delni tlak

Emulzija

A. Dve nemešljivi tekočini, ki nista emulgirani. B. Emulzija, kjer je faza II dispergirana v fazi I. C. V nestabilni emulziji se čez čas fazi znova ločita. D. Z dodatkom emulgatorja se emulzija stabilizira in faza II ostane dispergirana v fazi I. Emulzija je zmes dveh nemešljivih tekočin, od katerih je ena dispergirana v drugi, v obliki tekočih kapljic in/ali tekočih kristalov.

Poglej Zmes in Emulzija

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Poglej Zmes in Enačba stanja

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Zmes in Eter (fizika)

Evtektik

Evtektik je finozrnata zmes, ki nastane pri evtektični reakciji in ima lastnosti čiste kovine.

Poglej Zmes in Evtektik

Frakcija (kemija)

Frakcija je del preiskovane snovi, najpogosteje del destilata pri frakcionarni destilaciji, ki vsebuje spojine s podobnimi vrelišči.

Poglej Zmes in Frakcija (kemija)

Frakcionirna destilacija

Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).

Poglej Zmes in Frakcionirna destilacija

Gumiarabika

Gumiarabika, znan tudi kot gum sudani, je naravna guma, sestavljena iz strjenega soka dveh vrst akacije (sensu lato), Acacia senegal (danes znan kot Senegalia senegal) in Vachellia (Acacia) seyal, pa tudi Vachellia tortilis, Vachellia gummifera, Vachellia karroo in Vachellia horrida)’’. Izraz gumiarabika ne pomeni posebnega botaničnega vira.

Poglej Zmes in Gumiarabika

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Zmes in Inertni plin

Jean Henri Hassenfratz

Jean Henri Hassenfratz, francoski mineralog, fizik, kemik in politik, * 20. december 1755, Pariz, Francija, † 26. februar 1827, Pariz.

Poglej Zmes in Jean Henri Hassenfratz

Jedrski reaktor

Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).

Poglej Zmes in Jedrski reaktor

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Zmes in Kemija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Zmes in Kemijski element

Kemikalija

Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.

Poglej Zmes in Kemikalija

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Poglej Zmes in Koncentracija

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Zmes in Kovina

Kvas

Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.

Poglej Zmes in Kvas

Manganov dioksid

Manganov dioksid s sistematičnim imenom manganov(IV) oksid, znan tudi kot rjavi manganovec, je anorganska spojina s kemijsko formulo MnO2.

Poglej Zmes in Manganov dioksid

Marcipan

Marcipan Márcipan je zmes dveh delov olupljenih mandljev in enega dela sladkorja.

Poglej Zmes in Marcipan

Mehanokemijska sinteza

Mehanokemijska sinteza ali visokoenergijsko mletje temelji na trkih med prašnimi delci in mlevnimi telesi v mlinu.

Poglej Zmes in Mehanokemijska sinteza

Molski delež

Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.

Poglej Zmes in Molski delež

Natrijeva svetilka

Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.

Poglej Zmes in Natrijeva svetilka

Nugat

Nugat je zmes iz lupinastega sadja, sladkorja in kakavovega masla.

Poglej Zmes in Nugat

Parafin

Parafinski vosek Parafin, v kapljevinski obliki tudi parafinsko olje, je zmes nasičenih ogljikovodikov z več kot 18 ogljikovimi atomi.

Poglej Zmes in Parafin

Petarda

Petarde, nanizane na daljšo vžigalno vrvico. Petarda je pirotehnični izdelek, katerega glavni namen je pok, svetlobni efekt pa le posledica prvega.

Poglej Zmes in Petarda

Polyjet postopek

Polyjet postopek je eden izmed postopkov hitre izdelave prototipov, ki so se pojavili v zadnjih 20.

Poglej Zmes in Polyjet postopek

Prašni delci

Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.

Poglej Zmes in Prašni delci

PubChem

PubChem je podatkovna zbirka spojin in drugih substanc, ki jo vzdržuje Nacionalni center za biotehnološke informacije (National Center for Biotechnology Information) pod okriljem ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (National Library of Medicine), ki je del Nacionalnih inštitutov za zdravje (National Institutes of Health).

Poglej Zmes in PubChem

R-410A

Primer klimatske naprave, ki je za hlajenje uporabljala R-22 R-410A, ki se prodaja pod blagovno znamko imen Puron, EcoFluor R410, Genetron R410A in AZ-20, je zeotropna zmes (vendar že skoraj azeotropna zmes) difluorometana (CH2F2, imenovanega R-32) in pentafluoroetana (CHF2CF3, imenovanega R-125), ki se uporablja kot hladilno sredstvo v klimatskih napravah.

Poglej Zmes in R-410A

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Zmes in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Zmes in Seznam kemijskih vsebin

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Zmes in Specifična toplota

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Zmes in Spojina

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Zmes in Superprevodnost

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Zmes in Tališče

Testo

Testo Testó je zmes moke, vode in po želji kvasa ter drugih primesi (sladkor, sol, med...). Testo je osnova za kruh, peciva in druge pekarske izdelke.

Poglej Zmes in Testo

Usedanje

Usedanje (s tujko sedimentacija) je proces, v katerem se delci izločijo iz zmesi, v kateri plavajo, in se naberejo ob trdni prepreki.

Poglej Zmes in Usedanje

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Zmes in Zrak