Odpri v Google MapsKazalo
31 odnosi: Belgradski gozd, Bizas, Carigrad, Cisterna bazilika, Dardanele, Dimitrij Cantemir, Estuarij, Galata, Galatski most, Galatski stolp (stari), Grad Yoros, Istanbulski pomorski muzej, Kapudan paša, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Leonardo da Vinci, Mehmed II. Osvajalec, Mimar Sinan, Mustafa III., Nova mošeja, Carigrad, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Pokol Latinov, Pontonski most, Slovenski eksonimi, Velika palača v Konstantinoplu, Veliki bazar, Carigrad, 1203, 1294, 1348.
Belgradski gozd
Lega Belgradskega gozda Belgradski gozd (turško Belgrad Ormanı) je mešani listnati gozd, ki leži v bližini turškega mesta Carigrad.
Poglej Zlati rog in Belgradski gozd
Bizas
Marka Avrelija (vladal 161-180) Bizas (antično grško: Βύζας, sodobno grško:Βύζαντας), grški kolonist iz 7.
Poglej Zlati rog in Bizas
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Zlati rog in Carigrad
Cisterna bazilika
Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.
Poglej Zlati rog in Cisterna bazilika
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Zlati rog in Dardanele
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Poglej Zlati rog in Dimitrij Cantemir
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Zlati rog in Estuarij
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Poglej Zlati rog in Galata
Galatski most
Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.
Poglej Zlati rog in Galatski most
Galatski stolp (stari)
Ostanki masivne verige, ki je zapirala vhod v Zlati rog Stari galatski stolp (grško: Megalos pyrgos – Veliki stolp) je bil stolp, ki je stal znotraj citadele Galata na severni obali Zlatega roga v Konstantinoplu.
Poglej Zlati rog in Galatski stolp (stari)
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Poglej Zlati rog in Grad Yoros
Istanbulski pomorski muzej
Istanbulski pomorski muzej (turško İstanbul Deniz Müzesi) je turški nacionalni pomorski muzej v istanbulski četrti Bešiktaš, Turčija.
Poglej Zlati rog in Istanbulski pomorski muzej
Kapudan paša
Barbarosa Hajredin paša, najslavnejši veliki admiral Osmanskega cesarstva Kapudan paša (osmansko turško قپودان پاشا, kapudan paša, sodobno turško kaptan paşa), znan tudi kot kapudan-ı derya (osmansko turško قپودان دریا, sodobno turško kaptan-ı derya, kapitan morja), je bil vrhovni komandant vojnega ladjevje Osmanskega cesarstva.
Poglej Zlati rog in Kapudan paša
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Zlati rog in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zlati rog in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Zlati rog in Konstantinopelsko obzidje
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Zlati rog in Leonardo da Vinci
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Zlati rog in Mehmed II. Osvajalec
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Zlati rog in Mimar Sinan
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Zlati rog in Mustafa III.
Nova mošeja, Carigrad
Nova mošeja (turško Yeni Cami), prvotno Mošeja valide sultan (turško Valide Sultan Camii) in kasneje Nova mošeja valide sultan (turško Yeni Valide Sultan Camii), je delno rekonstruirana osmanska cesarska mošeja v carigrajski četrti Eminönü, zgrajena v letih 1660 do 1665 v obdobju ženskega sultanata Osmanskega cesarstva.
Poglej Zlati rog in Nova mošeja, Carigrad
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Zlati rog in Osmansko cesarstvo
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Zlati rog in Palača Topkapi
Pokol Latinov
Pokol Latinov (Massacre of the Latins; Pokolj Latina; Massacro dei Latini; Σφαγή των Λατίνων beri: Sfage ton Latinon) je bil velik pokol katoličanov (imenovanih "Latini") – avtohtonih prebivalcev Carigrada, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva, od strani grških pravoslavnih prebivalcev mesta maja (po nekaterih virih aprila) leta 1182.
Poglej Zlati rog in Pokol Latinov
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Zlati rog in Pontonski most
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Zlati rog in Slovenski eksonimi
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Zlati rog in Velika palača v Konstantinoplu
Veliki bazar, Carigrad
Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p.
Poglej Zlati rog in Veliki bazar, Carigrad
1203
1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlati rog in 1203
1294
1294 (MCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlati rog in 1294
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlati rog in 1348