Odpri v Google MapsKazalo
40 odnosi: Alojz Knafelc, Šmohor (Avstrijska Koroška), Štefan na Zilji, Čajna, Bače, Baško jezero, Bajdek, Beli potok, Beljak, Bistrica, Bistrica na Zilji, Claustra Alpium Iuliarum, Dobrač, Drava, Dropolje, Geografija Avstrije, Geografija Avstrijske Koroške, Jezernica (razločitev), Kanalska dolina, Karnijske Alpe, Lesna dolina, Marija na Zilji, Marko Pernhart, Matija Majar, Podklošter, Prelaz Plöcken, Preseško jezero, Rabeljsko jezero, Radnja vas, Razglednica, Rož, Seznam rek v Evropi, Straja vas, Trbiž, Venetščina, Vojvodina Bavarska, Zilja (razločitev), Ziljica, Ziljska dolina, Ziljske Alpe.
Alojz Knafelc
Knafelčeva markacija drevesu Alojz Knafelc, slovenski kartograf in planinec, iznajditelj slovenske planinske markacije, * 23. junij 1859 Šmihel pri Novem mestu, † 26. april 1937, Ljubljana.
Poglej Zilja in Alojz Knafelc
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Zilja in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Zilja in Štefan na Zilji
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Zilja in Čajna
Bače
Cerkev v Bačah s Sv. Krištofom in stopnjevanimi zunanjimi gotskimi oporniki prezbiterija in ladje ter z baročno lopo pred cerkvijo (foto: Jernej Šušteršič, avgust 1951) Bače (nemško Faak) je vaško, sedaj pretežno letoviško naselje med Rožem in Ziljo na nadmorski višini 560 m, 9 km jugovzhodno od Beljaka.
Poglej Zilja in Bače
Baško jezero
Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Zilja in Baško jezero
Bajdek
Bajdek (nemško Waidegg prej Weidegg) je vas ali naselje in katastrska občina v občini Cirkno (nem. Kirchbach), na levi strani Zilje, 12,5 km zahodno od Šmohorja (nem. Hermagorja) v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Zilja in Bajdek
Beli potok
Beli potok je lahko.
Poglej Zilja in Beli potok
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Zilja in Beljak
Bistrica
Bistrica je toponim, ki se lahko nanaša na vodotoke, naselja in druge lokacije v kar 20 srednjeevropskih, jugovzhodnoevroskih in vzhodnoevropskih državah.
Poglej Zilja in Bistrica
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Zilja in Bistrica na Zilji
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Zilja in Claustra Alpium Iuliarum
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Zilja in Dobrač
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Zilja in Drava
Dropolje
Dropolje (nemško Tröpolach) je vas ali naselje in katastrska občina v občini občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See), na desni strani Zilje, 9 km zahodno od Šmohorja (nem. Hermagorja) v Ziljski dolini.
Poglej Zilja in Dropolje
Geografija Avstrije
Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.
Poglej Zilja in Geografija Avstrije
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Zilja in Geografija Avstrijske Koroške
Jezernica (razločitev)
Jezernica je lahko.
Poglej Zilja in Jezernica (razločitev)
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Zilja in Kanalska dolina
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Zilja in Karnijske Alpe
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Poglej Zilja in Lesna dolina
Marija na Zilji
Marija na Zilji je vaško naselje na jugovzhodnem obrobju Beljaka na rečni terasi ob izlivu Zilje v Dravo na Koroškem.
Poglej Zilja in Marija na Zilji
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Zilja in Marko Pernhart
Matija Majar
Matija Majar – Ziljski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodopisec, jezikoslovec, teolog in narodni buditelj, * 7. februar 1809, Goriče v Ziljski dolini, † 31. julij 1892, Praga.
Poglej Zilja in Matija Majar
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Zilja in Podklošter
Prelaz Plöcken
Prelaz Plöcken (slovensko: Prelaz Ploče, nemško: Plöckenpass, italijansko: Passo di Monte Croce Carnico) je visokogorski prelaz v Karnijskih Alpah na meji med avstrijsko deželo Koroško in italijansko Furlanijsko-Julijsko krajino.
Poglej Zilja in Prelaz Plöcken
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Poglej Zilja in Preseško jezero
Rabeljsko jezero
Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v bližini cestnega prelaza Predel, ki predstavlja mejni prehod med državama Italijo in Slovenijo.
Poglej Zilja in Rabeljsko jezero
Radnja vas
Radnja vas (nemško Rattendorf) je vas ali naselje in katastrska občina v občini občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See), na desni strani Zilje, 10 km zahodno od Šmohorja (nem. Hermagorja) v Ziljski dolini.
Poglej Zilja in Radnja vas
Razglednica
Aljaževega stolpa iz leta 1925 Razglednica –e (ž) je kartonček s sliko na eni strani za krajša sporočila po pošti.
Poglej Zilja in Razglednica
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Zilja in Rož
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Zilja in Seznam rek v Evropi
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Zilja in Straja vas
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Zilja in Trbiž
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Zilja in Venetščina
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Zilja in Vojvodina Bavarska
Zilja (razločitev)
Zilja je lahko.
Poglej Zilja in Zilja (razločitev)
Ziljica
Ziljica (tudi Jezernica, ali torrente Slizza) je reka, ki izvira pod Nevejskim prevalom v Italiji in teče po Rabeljski oz.
Poglej Zilja in Ziljica
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Zilja in Ziljska dolina
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Zilja in Ziljske Alpe