Kazalo
5 odnosi: Štajerska narečna skupina, Slovenska narečja, Solčavski govor, Srednjesavinjsko narečje, Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik.
Štajerska narečna skupina
,Štajerska narečna skupina (štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo v osrednjih in zahodnih delih slovenske Štajerske, v Mariboru in okolici, na južnem Pohorju, v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Celju, Velenju in okolici, na Kozjanskem in Bizeljskem.
Poglej Zgornjesavinjsko narečje in Štajerska narečna skupina
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Zgornjesavinjsko narečje in Slovenska narečja
Solčavski govor
Solčavski govor (solčavsko podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je posebna oblika zgornjesavinjskega narečja slovenščine in spada v štajersko narečno skupino.
Poglej Zgornjesavinjsko narečje in Solčavski govor
Srednjesavinjsko narečje
Zahodnoštajersko narečje ali tudi Srednjesavinjsko narečje (Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2. zahodna štajerščina) je narečje slovenščine, ki spada v štajersko narečno skupino.
Poglej Zgornjesavinjsko narečje in Srednjesavinjsko narečje
Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik
Zeló širôki sredínski zádnji zaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov.
Poglej Zgornjesavinjsko narečje in Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik