Kazalo
40 odnosi: Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, Čudsko jezero, Brižinski spomeniki, Dalimilova kronika, Dneprove brzice, Dulebi, Finsko-novgorodske vojne, Gališko-volinska kneževina, Grodno, Hazari, Henrikova kronika Livonije, Igor Kijevski, Ipatska kronika, Ivan Malala, Izjaslav I. Kijevski, Jurij Dolgoroki, Kavkaška regija, Kijevska Rusija, Kijevsko-Pečerska lavra, Lavrentijev letopis, Nenško avtonomno okrožje, Novgorodska prva kronika, Oleg Novgorodski, Polock, Posadnik, Rogvolod, Rurik, Rurikidi, Ruska književnost, Ruski kaganat, Slaveni, Svjatopolk II. Kijevski, Svjatoslav I. Kijevski, Varjagi, Vladimir I. Kijevski, Vladimir Monomah, Volh, Volinija, Zbislava Kijevska, 1110.
Aleksej Aleksandrovič Šahmatov
Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, ruski filolog, jezikoslovec, slavist in zgodovinar, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1864, Narva, Ruski imperij (sedaj Estonija), † 16. avgust 1920, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Zgodovina minulih let in Aleksej Aleksandrovič Šahmatov
Čudsko jezero
Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.
Poglej Zgodovina minulih let in Čudsko jezero
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Zgodovina minulih let in Brižinski spomeniki
Dalimilova kronika
Dalimilova kronika (češko Dalimilova kronika; Kronika tak řečeného Dalimila) je prva kronika, napisana v starem češkem jeziku.
Poglej Zgodovina minulih let in Dalimilova kronika
Dneprove brzice
Dneprove brzice (ukrajinsko Дніпрові пороги, Dniprovi porogi) so zgodovinske brzice na Dnepru, ki jih tvorijo izdanki granita, gnajsa in drugih kamnin ukrajinske geološke plošče.
Poglej Zgodovina minulih let in Dneprove brzice
Dulebi
praško-penkovske kulture in domnevna lokacija treh zgodnjesrednjeveških plemen Dulebov Dulebi (ukrajinsko Дуліби, Dulibi) so bili od 6.
Poglej Zgodovina minulih let in Dulebi
Finsko-novgorodske vojne
Finsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov med finskimi plemeni v vzhodni Fenoskandiji in Novgorodsko republiko od 11.
Poglej Zgodovina minulih let in Finsko-novgorodske vojne
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Zgodovina minulih let in Gališko-volinska kneževina
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Poglej Zgodovina minulih let in Grodno
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Zgodovina minulih let in Hazari
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Zgodovina minulih let in Henrikova kronika Livonije
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Poglej Zgodovina minulih let in Igor Kijevski
Ipatska kronika
Ipatska kronika ali Ipatijevski rokopis (tudi) je zbirka treh letopisov: Primarne kronike, Kijevske kronike in Galicijsko-volinjske kronike.
Poglej Zgodovina minulih let in Ipatska kronika
Ivan Malala
Ivan Malala (grško Ἰωάννης Μαλάλας, Iōánnēs Malálas) je bil bizantinski letopisec iz Antiohije, zdaj Antakya, Turčija, * okoli 491, Antiohija, † 578.
Poglej Zgodovina minulih let in Ivan Malala
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5.
Poglej Zgodovina minulih let in Izjaslav I. Kijevski
Jurij Dolgoroki
Jurij I. Vladimirovič (Jurij Vladimirovič) ali Jurij I. Ruski, bolj znan kot Jurij Dolgoroki (Jurij Dolgoruki), je bil knez iz dinastije Rurikidov, * okoli 1099 † 15. maj 1157.
Poglej Zgodovina minulih let in Jurij Dolgoroki
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Zgodovina minulih let in Kavkaška regija
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Zgodovina minulih let in Kijevska Rusija
Kijevsko-Pečerska lavra
Kijevsko-Pečerska lavra, znana tudi kot Kijevski samostan v jamah, je zgodovinski pravoslavni samostan, ki je svoje ime dal enem od mestnih okrožij – Pečerski rajon -, kjer stoji v Kijevu.
Poglej Zgodovina minulih let in Kijevsko-Pečerska lavra
Lavrentijev letopis
Lavrentijev letopis ali Lavrentijev kodeks (rusko Лаврентьевский список, Лаврентьевская летопись, slovensko Lavrentijev seznam, Lavrentijeva kronika) je zbirka letopisov, vkjučno z najstarejšo ohranjeno različico ''Primarne kronike'' in njenih nadaljevanj, ki se večinoma nanašajo na dogodke v severni Rusiji (Vladimiro-Suzdalska kneževina).
Poglej Zgodovina minulih let in Lavrentijev letopis
Nenško avtonomno okrožje
Nenško avtonomno okrožje (Не́нецкий автоно́мный о́круг; Nenjocije awtonomnoj ŋokruk) je federalni subjekt Rusije in avtonomno okrožje Arhangelske oblasti.
Poglej Zgodovina minulih let in Nenško avtonomno okrožje
Novgorodska prva kronika
Novgorodska prva kronika ali Kronika Novgoroda 1016-1471 je najstarejši ohranjeni letopis Novgorodske republike.
Poglej Zgodovina minulih let in Novgorodska prva kronika
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej Zgodovina minulih let in Oleg Novgorodski
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Zgodovina minulih let in Polock
Posadnik
Posadnik Šil prosi nadškofa Ivana za blagoslov za gradnjo cerkve; »Povest o posadniku Šilu« Posadnik (rusko посадник, posadnik) je bil župan v nekaterih ruskih mestih in mestnih državah.
Poglej Zgodovina minulih let in Posadnik
Rogvolod
Rogvolod (belorusko Рагвалод, Ragvalod, rusko Рогволод, Rogvolod) je bil prvi v kronikah omenjeni knez Polacka, ki je vladal od leta 945 do 978, * okoli 920, Västergötland, Švedska, † 978, Polock, zdaj Belorusija.
Poglej Zgodovina minulih let in Rogvolod
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Zgodovina minulih let in Rurik
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Zgodovina minulih let in Rurikidi
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Zgodovina minulih let in Ruska književnost
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Zgodovina minulih let in Ruski kaganat
Slaveni
Poimenovanje s korenom *slovan- uporabljajo poleg Slovencev med vsemi, več kot petdesetimi evropskimi jeziki, samo štirje narodi: Poljaki (Słowianie), Čehi (Slovane), Slovaki (Slovania) in Ukrajinci (Слов'яни).
Poglej Zgodovina minulih let in Slaveni
Svjatopolk II. Kijevski
Svjatopolk II.
Poglej Zgodovina minulih let in Svjatopolk II. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Zgodovina minulih let in Svjatoslav I. Kijevski
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Zgodovina minulih let in Varjagi
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Zgodovina minulih let in Vladimir I. Kijevski
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Zgodovina minulih let in Vladimir Monomah
Volh
Oleg sreča volha'' (1899) Volh je bil pri starih Slovanih svečenik, napovedovalec prihodnosti, pogosto tudi mag, vrste šamana.
Poglej Zgodovina minulih let in Volh
Volinija
Volinija (ukrajinsko Волинь, Volyn', belorusko Валынь, Vałyń, poljsko Wołyń) je bila zgodovinska regija v Srednji in Vzhodni Evropi med sedanjo jugovzhodno Poljsko, jugozahodno Belorusijo in zahodno Ukrajino.
Poglej Zgodovina minulih let in Volinija
Zbislava Kijevska
Zbislava Kijevska (ukrajinsko Збислава Святополківна, Zbislava Svjatopolkina, rusko Сбыслава Святополковна, Zbislava Svjatopolkovna, poljsko Zbysława kijowska) je bila princesa iz kijevske dinastije Rurikidov in s poroko z Boleslavom III. Krivoustim velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Zgodovina minulih let in Zbislava Kijevska
1110
1110 (MCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina minulih let in 1110