Kazalo
291 odnosi: Adrasteja (luna), Aeda (luna), Aedona, Afajin tempelj, Ajgina, Afrodita, Afrodizija, Agorakrit, Ahemen, Ai-Khanoum, Ajak (mitologija), Ajshil, Alalu, Alkmena, Amalteja, Amfion, Amfitrion, Amon, Ananka (luna), Anarhizem, Antične olimpijske igre, Antični Korint, Antiohija, Anton Aškerc, Anu, Apamea, Apolon, Apolonija, Apoteoza, Ares, Argos (mesto), Argos (mitologija), Arijanska krstilnica, Artemida, Artemidin tempelj v Džerašu, Asklepij, Ate, Atena, Atlantida, Baal, Baalbek, Basileus, Behistunski napis, Cikel Marije Medičejske, Dagon, Danaa, Danaa (Rembrandt), Danaa (Tizian, serija), Danajci, Dardanci, Dardanele, ... Razširi indeks (241 več) »
Adrasteja (luna)
Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Adrasteja (luna)
Aeda (luna)
Aeda (grško Αοιδή: Aoide) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3°. Luno Aedo je leta 2003 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S.
Poglej Zevs in Aeda (luna)
Aedona
Aedona je v grški mitologiji mati Itilosa (njen edinec).
Poglej Zevs in Aedona
Afajin tempelj, Ajgina
Afajin tempelj (grško Ναός Αφαίας) ali Afaja je v kompleksu svetišča, posvečenega boginji Afaji, na grškem otoku Ajgina, ki leži v Saronskem zalivu.
Poglej Zevs in Afajin tempelj, Ajgina
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Zevs in Afrodita
Afrodizija
Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".
Poglej Zevs in Afrodizija
Agorakrit
Agorakrit (grško Ἀγοράκριτος, konec 5. stoletja pred našim štetjem) je bil slaven kipar v antični Grčiji.
Poglej Zevs in Agorakrit
Ahemen
Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr.
Poglej Zevs in Ahemen
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Zevs in Ai-Khanoum
Ajak (mitologija)
Ajak in Telamon Ajak je v grški mitologiji smrtnik, sin Zevsa in Ajgine, ki je bil kralj na otoku Ajgina.
Poglej Zevs in Ajak (mitologija)
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Zevs in Ajshil
Alalu
Alalu je bog v huritski mitologiji.
Poglej Zevs in Alalu
Alkmena
Jeana Jacquesa Francoisa Le Barbiera Alkmena je v grški mitologiji hči mikenskega kralja Elektriona, ki je Zevsu rodila Herakleja.
Poglej Zevs in Alkmena
Amalteja
Jakoba Jordaensa iz leta 1640 Amalteja je bila v grški mitologiji koza, ki je dojila Zevsa na Kreti.
Poglej Zevs in Amalteja
Amfion
Upodobitev Amfiona Amfion je v grški mitologiji sin Zevsa in Antiope.
Poglej Zevs in Amfion
Amfitrion
Amfitrion je bil v grški mitologiji kralj Tirinta in mož Heraklejeve matere Alkmene.
Poglej Zevs in Amfitrion
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Zevs in Amon
Ananka (luna)
Anánka (Anánke) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Zevs in Ananka (luna)
Anarhizem
Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.
Poglej Zevs in Anarhizem
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Zevs in Antične olimpijske igre
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Zevs in Antični Korint
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Zevs in Antiohija
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Zevs in Anton Aškerc
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Zevs in Anu
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Zevs in Apamea
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Zevs in Apolon
Apolonija
Apolonija je žensko osebno ime.
Poglej Zevs in Apolonija
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Zevs in Apoteoza
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Zevs in Ares
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Zevs in Argos (mesto)
Argos (mitologija)
Argos na freski v Pompejih Argos je v grški mitologiji stooki velikan.
Poglej Zevs in Argos (mitologija)
Arijanska krstilnica
Arijanska krstilnica v Raveni v Italiji je krščanska krstilnica, ki jo je postavil ostrogotski kralj Teoderik Veliki med koncem 5.
Poglej Zevs in Arijanska krstilnica
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Zevs in Artemida
Artemidin tempelj v Džerašu
Artemidin tempelj v Džerašu v rimski tempelj posvečen Artemidi v mestu Džeraš v Jordaniji.
Poglej Zevs in Artemidin tempelj v Džerašu
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Poglej Zevs in Asklepij
Ate
Ate (Até) je v grški mitologiji boginja nesreče.
Poglej Zevs in Ate
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Zevs in Atena
Atlantida
Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.
Poglej Zevs in Atlantida
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Zevs in Baal
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Zevs in Baalbek
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Poglej Zevs in Basileus
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Zevs in Behistunski napis
Cikel Marije Medičejske
Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.
Poglej Zevs in Cikel Marije Medičejske
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Zevs in Dagon
Danaa
Gustava Klimta Dánaa (starogrško: Danáe) je bila v grški mitologiji hči argoškega kralja Akrizija in Perzejeva mati.
Poglej Zevs in Danaa
Danaa (Rembrandt)
Danaa je slika nizozemskega umetnika Rembrandta van Rijna.
Poglej Zevs in Danaa (Rembrandt)
Danaa (Tizian, serija)
Beneški slikar Tizian in njegova delavnica sta izdelala vsaj šest različic iste kompozicije, ki prikazuje Danajo (ali Danajo in zlati dež), naslikano med približno letoma 1544 in 1560.
Poglej Zevs in Danaa (Tizian, serija)
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Poglej Zevs in Danajci
Dardanci
Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.
Poglej Zevs in Dardanci
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Zevs in Dardanele
Džeraš
Džeraš (arabsko: جرش), v grško-rimskem svetu znan kot Gerasa (starogrško Γέρασα), je glavno mesto in največje mesto guvernorata Džeraš, Jordanija.
Poglej Zevs in Džeraš
Dekapolis
Dekapolis (grško: Δεκάπολις Dekápolis, 'Deset mest') je bila skupina desetih mest na vzhodni meji Rimskega cesarstva v jugovzhodnem Levantu v 1.
Poglej Zevs in Dekapolis
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Zevs in Delos
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Zevs in Demetra
Desio
Desio je mesto in občina v severni italijanski pokrajini Monza in Brianza, v deželi Lombardiji.
Poglej Zevs in Desio
Didona in Enej
Didona in Enej je opera v treh dejanjih skladatelja Henryja Purcella.
Poglej Zevs in Didona in Enej
Dika
Dika (tudi Dike; grško Δίκη) je v grški mitologiji ena od Horij; bila je boginja človeške pravice, medtem ko je bila njena mati (Temis) boginja božje pravice.
Poglej Zevs in Dika
Diomed
Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.
Poglej Zevs in Diomed
Dion, Pieria
Dion (Δίον;, Δῖον;, Dium) je vas in občinska enota v občini Dion-Olympos v regionalni enoti Pieria, Osrednja Makedonija, Grčija.
Poglej Zevs in Dion, Pieria
Diona
Diona na kovancu Diona (/daɪˈoʊniː/; She-Zeus ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon.
Poglej Zevs in Diona
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Zevs in Dioniz
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Zevs in Dodona
Dolina templjev
Dolina templjev (italijansko Valle dei Templi, sicilijansko Vaddi di li Tempri) je arheološko najdišče v Agrigentu (starogrško Akragas) na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Zevs in Dolina templjev
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Zevs in Družinsko drevo grških bogov
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Zevs in Dvanajst bogov Olimpa
Egipčanska religija
Bog Rа Egipčanska religija je pojem, ki se nanaša na religijo Starega Egipta.
Poglej Zevs in Egipčanska religija
Eho
Eho na sliki Alexandra Cabanela Ého (grško Ηχώ) je v grški mitologiji gorska nimfa.
Poglej Zevs in Eho
Elbrus
Elbrus (rusko Эльбрус) je s svojimi 5.642 m najvišja gora v Evropi.
Poglej Zevs in Elbrus
Enej (mitologija)
V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).
Poglej Zevs in Enej (mitologija)
Enej, Anhiz in Askanij
Enej, Anhiz in Askanij ali Enej z očetom in sinom beži iz Troje je skulptura italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija, ustvarjena ok.
Poglej Zevs in Enej, Anhiz in Askanij
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Zevs in Enlil
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Zevs in Epidaver
Epimenid
Epimenid (Epimenídes), starogrški polmitološki duhovnik, prerok in filozof pesnik, * 6. stoletje pr. n. št., Fajstos, Kreta.
Poglej Zevs in Epimenid
Epimetej
Pandora in Epimetej Epimetej je bil v grški mitologiji eden od Titanov.
Poglej Zevs in Epimetej
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Zevs in Epir
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Zevs in Etna
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Zevs in Etruščanska mitologija
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Zevs in Evropa (luna)
Evropa (mitologija)
Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.
Poglej Zevs in Evropa (mitologija)
Faeton (domnevni planet)
Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.
Poglej Zevs in Faeton (domnevni planet)
Faetont (mitologija)
Johanna Lissa iz 17. stoletja Faeton je lik v grški mitologiji, sin boga Apolona in Okeanide Klimene, po drugih genealogijah pa sin Heliade Merope in Helijevega sina Klimena ali celo Helijev sin.
Poglej Zevs in Faetont (mitologija)
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Zevs in Fajstos
Farnesejev Atlas
Farnesejev Atlas je rimska kopija marmornega helenističnega kipa iz 2.
Poglej Zevs in Farnesejev Atlas
Faros (svetilnik)
Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (starogrško ὁ Φάρος τῆς Ἀλεξανδρείας, sodobni kojne), je bil svetilnik, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 280—247 pr.
Poglej Zevs in Faros (svetilnik)
Ferekid
Ferekid (tudi Ferekínd in Ferekides) (Ferekídes), starogrški filozof, učenjak in kozmograf, * okoli 550 pr. n. št., otok Sir, Magna Graecia.
Poglej Zevs in Ferekid
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Zevs in Filolaj
Flegrejsko otočje
Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.
Poglej Zevs in Flegrejsko otočje
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Zevs in Galaksija
Ganimed
Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.
Poglej Zevs in Ganimed
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Zevs in Ganimed (luna)
Gejevska književnost
url-status.
Poglej Zevs in Gejevska književnost
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Zevs in Giganti (mitologija)
God of War (videoigra, 2018)
God of War je akcijsko-pustolovska igra, ki jo je razvil Santa Monica Studio, izdal pa Sony Interactive Entertainment (SIE).
Poglej Zevs in God of War (videoigra, 2018)
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Zevs in Gonzagova kameja
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Zevs in Gora Ida (Turčija)
Gorgija (Platon)
Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.
Poglej Zevs in Gorgija (Platon)
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Poglej Zevs in Grad Yoros
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zevs in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Zevs in Grška mitologija
Grški evrokovanci
Grški evrokovanci imajo različen motiv na vsakem od osmih kovancev različnih vrednosti.
Poglej Zevs in Grški evrokovanci
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Zevs in Grški tempelj
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Zevs in Grki
Had (grški bog)
Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v Rimu Had (grško ᾍδης, Haidēs; Ἀΐδης, Aïdēstudi) tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis, je v grški mitologiji bog podzemnega sveta.
Poglej Zevs in Had (grški bog)
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Zevs in Hadad
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Poglej Zevs in Halkedon
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Zevs in Harite
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Zevs in Heba
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Zevs in Hefajst
Hekatomen
Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.
Poglej Zevs in Hekatomen
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Zevs in Helena (mitologija)
Helena (razločitev)
Helena je lahko.
Poglej Zevs in Helena (razločitev)
Helika (luna)
Helika (grško Ἑλίκη: Helíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Helika (luna)
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Zevs in Hera
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Zevs in Heraklej
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Zevs in Herin tempelj, Olimpija
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Zevs in Hermes
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Zevs in Hestija
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Zevs in Hore
Htonično božanstvo
Htóničen (iz grških χθόνιος khthonios – 'v ali pod zemljo', od χθών khthōn – 'zemlja'), dobesedno pomeni »podzemni«.
Poglej Zevs in Htonično božanstvo
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Zevs in Huriti
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Zevs in Ikonoklazem
Iksion
Joséja Ribere Iksion je bil v grški mitologiji kralj Lapidov in sin Flegjasa.
Poglej Zevs in Iksion
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Zevs in Iliada
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Zevs in Interpretatio graeca
Irene
Upodobitev Irene s Plutom Irene (tudi Eirene; grško Ειρήνη) je v grški mitologiji boginja miru in zdravja.
Poglej Zevs in Irene
Iris (boginja)
Luce Giordana Iris (tudi Irida, starogrško: Íris) je v grški mitologiji boginja nedolžnosti in poosebitev mavrice, ki povezuje nebo in zemljo in po kateri tudi prihaja na zemljo, ter božja poslanka in Herina služabnica.
Poglej Zevs in Iris (boginja)
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Poglej Zevs in Jacob Jordaens
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Zevs in Jo (luna)
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Zevs in Jonsko morje
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Zevs in Jupiter (mitologija)
Jupiter in Io
Jupiter in Io je slika italijanskega umetnika visoke renesanse Antonia da Correggia iz okoli leta 1530.
Poglej Zevs in Jupiter in Io
Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Jupitrov tempelj je ogromen rimski tempelj, največji v rimskem svetu, ki je v kompleksu Baalbek v Heliopolis Syriaca (sodobni Libanon).
Poglej Zevs in Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Kadmos
Kadmos iz Promptuarii Iconum Insigniorum Kadmos (Kádmos) je v grški mitologiji grško-feničanski kralj, ustanovitelj mesta Tebe.
Poglej Zevs in Kadmos
Kalika (luna)
Kalika (grško Καλύκη: Kalíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Kalika (luna)
Kalipso
Kalipso (grško Καλυψώ, Kalypsō) je bila v grški mitologiji nimfa, ki je živela na otoku Ogigija, kjer je več let zadrževala Odiseja.
Poglej Zevs in Kalipso
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Zevs in Kalisto (luna)
Kapela (zvezda)
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.
Poglej Zevs in Kapela (zvezda)
Kariatide
Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.
Poglej Zevs in Kariatide
Karma (luna)
Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson.
Poglej Zevs in Karma (luna)
Karpo (luna)
Karpo (grško Καρπώ: Karpó) ali Jupiter XLVI je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Zevs in Karpo (luna)
Kastor in Polidevk
Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.
Poglej Zevs in Kastor in Polidevk
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Zevs in Kavkaška regija
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Zevs in Kavkaz
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Zevs in Kibela
Kiklop
Odisej s tovariši oslepi kiklopa, motiv z grške vaze Kiklopi so v grški mitologiji velikani z enim očesom na sredi čela.
Poglej Zevs in Kiklop
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Zevs in Kiparstvo
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Zevs in Koper
Kourion
Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.
Poglej Zevs in Kourion
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Zevs in Krščanstvo
Kristus Pantokrator
Kristus Pantokrator se v krščanski ikonografiji nanaša na posebno upodobitev Kristusa.
Poglej Zevs in Kristus Pantokrator
Krizelefantinska tehnika
Zlati in z ognjem počrnjeni fragmenti slonovine na arhaični krizelefantinski skulpturi, Arheološki muzej v Delfih Krizelefantinska tehnika (grško χρυσός, hrizós, zlato in ελεφάντινος, elefantinos, slonovina) je izraz za skulpture, narejene iz zlata in slonovine.
Poglej Zevs in Krizelefantinska tehnika
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Zevs in Kronos
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Zevs in Kušansko cesarstvo
Kumarbi
Kumarbi je bil najvišji bog v huritski mitologiji.
Poglej Zevs in Kumarbi
Laodamija
V grški mitologiji je Laodamija (grško) lahko.
Poglej Zevs in Laodamija
Leda (luna)
Leda (grško Λήδα: Léda, ali Jupiter XIII) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Leda (luna)
Leda in labod
Leda in labod je zgodba in tema v umetnosti iz grške mitologije, v kateri bog Zevs v obliki laboda zapeljal (ali v nekaterih različicah posilil) Ledo.
Poglej Zevs in Leda in labod
Lemnos
Lemnos (Λήμνος, Limnos) je grški otok v severnem delu Egejskega morja, približno na polovici razdalje med goro Atos in turško obalo.
Poglej Zevs in Lemnos
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Zevs in Leto (boginja)
Libacija
Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.
Poglej Zevs in Libacija
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Zevs in Likaonija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Zevs in Likija
Lizip
Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.
Poglej Zevs in Lizip
Liziteja (luna)
Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Zevs in Liziteja (luna)
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Zevs in Makedonija (kraljestvo)
Mali pes (ozvezdje)
Mali pes (latinsko Canis Minor, IPAː /ˌkeɪnɪs ˈmaɪnər/) je manjše, a nezgrešljivo ozvezdje na severni nebesni polobli.
Poglej Zevs in Mali pes (ozvezdje)
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Zevs in Mark Avrelij
Meduza (Caravaggio)
Michelangelo Merisi da Caravaggio je ustvaril dve različici Meduze - eno leta 1596 in drugo leta 1597, ki prikazujeta natančen trenutek, ko jo je Perzej usmrtil.
Poglej Zevs in Meduza (Caravaggio)
Megaklita (luna)
Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Megaklita (luna)
Megalopoli, Grčija
Megalópoli (grščina: Μεγαλόπολη) je mesto v jugozahodnem delu območne enote Arkadija na Peloponezu v Grčiji na istem kraju, kot je bil antični Megalopolis (Μεγαλόπολις).
Poglej Zevs in Megalopoli, Grčija
Merkur in Argos (Jordaens)
Merkur in Argos je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, naslikana okoli leta 1620.
Poglej Zevs in Merkur in Argos (Jordaens)
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Zevs in Mesapi
Metida (luna)
Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Zevs in Metida (luna)
Metopa
Metopa iz Partenona prikazuje del bitke med Kentavrom in Lapitom V klasični arhitekturi je metopa (μετόπη) pravokoten arhitekturni element, ki zapolnjuje prostor med dvema triglifoma v dorskem frizu, ki je dekorativni pas med arhitravom in vencem na pročelju ali okoli celega templja.
Poglej Zevs in Metopa
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Zevs in Mikene
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Zevs in Milas
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Zevs in Minos
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Zevs in Mira, Likija
Mirmidonci
Mirmidonci (Μυρμιδόνες) so bili starodaven narod v grški mitologiji.
Poglej Zevs in Mirmidonci
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Zevs in Mitologija
Mjolnir
kladiva, verjetno najdenega v Kabbarpu pri Staffanstorpu v pokrajini Skåne, Švedska, ki je nekoč pripadalo zbirki barona Claesa Kurcka. Arthurja Rackhama, 1907. Mjolnir (iz staronordijščine Mjǫllnir) je v nordijski mitologiji kladivo boga strele in groma Thora, ki se uporablja kot uničujoče orožje in kot božansko orodje za zagotavljanje blagoslovov.
Poglej Zevs in Mjolnir
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Zevs in Mojzes
Molosi
Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.
Poglej Zevs in Molosi
Monunij
Monunij I (grško: Μονούνιος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 290 – 270 pr.
Poglej Zevs in Monunij
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Zevs in Muza
Nabatejska umetnost
Nabatejska umetnost je umetnost Nabatejcev severne Arabije.
Poglej Zevs in Nabatejska umetnost
Napoleon I. na cesarskem prestolu
Napoleon I. na cesarskem prestolu je portret Napoleona I. iz leta 1806 v njegovem oblačilu za kronanje, ki ga je naslikal francoski slikar Jean Auguste Dominique Ingres.
Poglej Zevs in Napoleon I. na cesarskem prestolu
Navadni lovor
Navádni lôvor (znanstveno ime Laurus nobilis) iz družine lovorovk (Lauraceae) je aromatično vednozeleno drevo ali velik grm, ki doseže višino 10–18 m. Razširjen je po vsem Sredozemlju.
Poglej Zevs in Navadni lovor
Nearh
Nearh (grško Νέαρχος, Néarhos) je bil eden od častnikov (navarh) v vojski Aleksandra Velikega, * okoli 360 pr. n. št., † 300 pr. n. št. Znan je po svoji slavni ekspediciji, ki se je začela po indijskem pohodu Aleksandra Velikega v letih 326–324 pr.
Poglej Zevs in Nearh
Nemeza
Kip Nemezis iz Louvra Nemeza ali Nemesis (starogrško: Némesis, imenovana tudi Rhamnousia ali Rhamnusia), je v grški mitologiji boginja maščevanja, poosebljenje pravice, ki poskrbi, da vsakdo dobi, kar si je zaslužil, ko je podlegel hubrisu (aroganci pred bogovom).
Poglej Zevs in Nemeza
Nemrut
Nemrut ali Nemrud (turščina: Nemrut Dagi; armenščina: Նեմրութ լեռ) je 2.134 m visoka gora v jugovzhodni Turčiji, znana po vrhu, kjer stoji več velikih kipov, za kar se predvideva, da je kraljeva grobnica iz 1.
Poglej Zevs in Nemrut
O povodnem možu (Majciger)
O povodnem možu je slovenska ljudska pravljica.
Poglej Zevs in O povodnem možu (Majciger)
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Zevs in Olimp
Olimpija
Olimpija je bilo grško svetišče Zevsa in Here, kjer so potekale prvotne olimpijske igre.
Poglej Zevs in Olimpija
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Zevs in Olimpija, Grčija
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Zevs in Olimpijske igre
Oresteja
Oresteja je edina ohranjena tragična grška trilogija.
Poglej Zevs in Oresteja
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Zevs in Orfej in Evridika
Orfej in Evridika (opera)
Orfej in Evridika (ital. Orfeo ed Euridice) je opera v treh dejanjih C. W. Glucka.
Poglej Zevs in Orfej in Evridika (opera)
Orgija
Órgija je bila v stari Grčiji (tudi pri Rimljanih) versko slavje v čast bogov, predvsem Dioniza, Demetre in Zevsa.
Poglej Zevs in Orgija
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Zevs in Orion (ozvezdje)
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Zevs in Oront
Ortozija (luna)
Ortozija (grško ?: Ortozija) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Ortozija (luna)
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Zevs in Oven (ozvezdje)
Padec Faetonta (Rubens)
Padec Faetonta (tudi Padec Faetona) je slika flamskega mojstra Petra Paula Rubensa, ki prikazuje starogrški mit o Faetontu, ki se ponavlja v likovni umetnosti.
Poglej Zevs in Padec Faetonta (Rubens)
Pandora
Julesa Josepha Lefebvra iz leta 1882 V grški mitologiji naj bi bila Pandora (v stari grščini, Πανδώρα, ki izhajajo iz πᾶς »vsi« in δῶρον "darilo") prva ženska, ki je bila narejena iz gline.
Poglej Zevs in Pandora
Parisova sodba
Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.
Poglej Zevs in Parisova sodba
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Zevs in Partenon
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Zevs in Partsko cesarstvo
Patmos
Patmos (grško Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.
Poglej Zevs in Patmos
Pegaz
Pegaz Bronasta plošča iz obdobja Partov opisuje Pegasusa ("Pegaz" v perzijščini), izkopana v Sulejmanovi mošeji, Khūzestān, Iran Pegaz (grško:, Pégasos) je krilati konj iz grške mitologije, ki je skočil iz trupa gorgone Meduze, ko ji je Perzej odsekal glavo.
Poglej Zevs in Pegaz
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Zevs in Pelazgi
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Zevs in Pelops
Percy Jackson
Percy Jackson je knjižni in filmski junak.
Poglej Zevs in Percy Jackson
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Zevs in Pergamonski oltar
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Zevs in Perun
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Zevs in Perzefona
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Zevs in Perzej
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Zevs in Pestum
Plejade (mitologija)
Elihuja Vedderja, 1885 Plejade (starogrško: Pleiádes), spremljevalke Artemide, so bile hčere titana Atlasa in okeanide Plejone, rojene na gori Silene.
Poglej Zevs in Plejade (mitologija)
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Zevs in Poimenovanje astronomskih teles
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Zevs in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Zevs in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Zevs in Pozejdon
Pozejdon z rta Artemizij
Pozejdon z rta Artemizij ali Artemizijski bronasti kip (Bog morja) je starogrški kip, ki je bil odkrit v morju pri rtu Artemizij v severni Evboji.
Poglej Zevs in Pozejdon z rta Artemizij
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Zevs in Praksitel
Preročišče
Johna Williama Waterhousa iz leta 1884 Preročišče, tudi orakelj je svetišče, kjer svečenik v imenu višje sile (božanstva) z nezmotljivo avtoriteto izreka modre nasvete in prerokbe.
Poglej Zevs in Preročišče
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Zevs in Priena
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Zevs in Prometej
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Zevs in Ptolemaj I. Soter
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Zevs in Rea
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Poglej Zevs in Relikvija
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Zevs in Rimska mitologija
Rog izobilja
Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.
Poglej Zevs in Rog izobilja
Salamis, Ciper
Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.
Poglej Zevs in Salamis, Ciper
Sarpedon
Hipnos in Tanatos nosita Sarpedonovo truplo z bojišča pred Trojo; detajl z atiške vaze, okoli 440. pr. n. št. Sarpedon (grško, Sarpidón) je ime treh oseb iz grške mitologije.
Poglej Zevs in Sarpedon
Sean Bean
Sean Bean, angleški filmski in gledališki igralec, * 17. april 1959, Handsworth, Sheffield, Anglija, Združeno kraljestvo.
Poglej Zevs in Sean Bean
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Zevs in Sedem čudes starega veka
Semele
Jupiter in Semele'', Gustave Moreau Semele (tudi Semela,: Seméle) je v grški mitologiji boginja zemlje, hči Harmonije in tebanskega kralja Kadma, Zevsova ljubica in Dionizijeva mati.
Poglej Zevs in Semele
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Zevs in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Zevs in Seznam verskih vsebin
Sibila (prerokinja)
Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.
Poglej Zevs in Sibila (prerokinja)
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Zevs in Sifnijska zakladnica
Sizif
Sizif na sliki Tiziana iz 16. stoletja Sizif je bil grški mitološki kralj in ustanovitelj mesta Korint.
Poglej Zevs in Sizif
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Zevs in Skulpture iz Sperlonge
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Zevs in Smirna
Smrtoglavec
Smrtoglavec (znanstveno ime Acherontia atropos) je nočni metulj iz družine veščcev, razširjen po večjem delu Afrike, Evrope in Južne Azije ter znan predvsem po človeški lobanji podobnem vzorcu na hrbtni strani oprsja.
Poglej Zevs in Smrtoglavec
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Zevs in Sojenice
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Zevs in Sounion
Sponda (luna)
Sponda (grško Σπονδή: Sponde) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Sponda (luna)
Stadion v Olimpiji
Stadion v Olimpiji je na arheološkem najdišču v Olimpiji v Grčiji, vzhodno od Zevsovega templja.
Poglej Zevs in Stadion v Olimpiji
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Zevs in Starogrška arhitektura
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Zevs in Starogrška književnost
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Zevs in Starorimska civilizacija
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Zevs in Stavba avstrijskega Parlamenta
Stolpna ura, Sighișoara
Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.
Poglej Zevs in Stolpna ura, Sighișoara
Tantal (mitologija)
Tantal, Goya Tantal (grško Τάνταλος oz. Tantalos) je bil grški mitološki kralj Lidije.
Poglej Zevs in Tantal (mitologija)
Tartar
Upodobitev Tartara Tartar (tudi Tartaros oz. Tartarus) je bil v grški mitologiji Protogenos ali prvotni bog, pa tudi kraj v mitološkem podzemlju, še globlji od Hadesa, kjer je sprva Kronos držal za ujetnike Kiklope.
Poglej Zevs in Tartar
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Zevs in Tešub
Telamon
V grški mitologiji je Telamon (starogrško Τελαμών) sin kralja Ajaka iz Ajgine in Hironove hčere Endeide ter Pelejev brat, s katerim sta spremljala Jazona kot njegova Argonavta in bila prisotna pri lovu na Kalidonskega merjasca.
Poglej Zevs in Telamon
Telksinoja (luna)
Telksinoja (grško Θελξινόη, Telksinója) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Zevs in Telksinoja (luna)
Temida
Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.
Poglej Zevs in Temida
Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)
Tempelj olimpskega Zevsa (grško Ναός τουΟλυμπίουΔιός, Naos tou Olympiou Dios), znan tudi pod imenom Olimpejon ali Stebri olimpskega Zevsa, je antični spomenik v Atenah v Grčiji in nekdanji kolosalni tempelj v središču grške prestolnice.
Poglej Zevs in Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)
Teofanija
Teofanija je razodetje božanstva na zemlji.
Poglej Zevs in Teofanija
Tesproti
Antična epirska plemena Tesproti (grško Θεσπρωτοί, Thesprōtoí) so bili antično grško pleme, podobno Molosom, ki je prebivalo v kraljestvu Tesprotis v Epirju.
Poglej Zevs in Tesproti
Tifon
Tifon upodobljen na starogrški vazi Tifon je v grški mitologiji stoglava pošast s kačjim repom, ki jo je premagal Zevs.
Poglej Zevs in Tifon
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Zevs in Tihe
Tiona (luna)
Tiona (Tíone) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Zevs in Tiona (luna)
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Poglej Zevs in Točaj (naziv)
Tri gracije (Canova)
Kip Antonia Canove Tri gracije je neoklasicistična skulptura iz marmorja treh mitoloških Haritah, Zevsovih hčerah – na nekaterih gravurah kipa identificiranih kot Evfrozina, Aglaja in Talija – od leve proti desni – ki naj bi predstavljale mladost /lepoto (Talija), veselje (Evfrozina) in eleganco (Aglaja).
Poglej Zevs in Tri gracije (Canova)
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Zevs in Trojanska vojna
Ugrabitev Evrope (Tizian)
Ugrabitev Evrope je slika beneškega umetnika Tiziana, naslikana ok.
Poglej Zevs in Ugrabitev Evrope (Tizian)
Ullikummi
Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.
Poglej Zevs in Ullikummi
Upodobitve Jezusa
Upodobitev Jezusa v slikovni obliki sega v zgodnjo krščansko umetnost in arhitekturo, saj je bil anikonizem v krščanstvu v prednicejskem obdobju zavrnjen.
Poglej Zevs in Upodobitve Jezusa
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Zevs in Uran (mitologija)
Versajski vrtovi
Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.
Poglej Zevs in Versajski vrtovi
Vila misterijev, Pompeji
Vila misterijev (italijansko Villa dei Misteri) je rimska vila, ki stoji v severnem delu Pompejev, zunaj mestnega obzidja, ob Cesti grobnic (italijansko Via del sepolcro).
Poglej Zevs in Vila misterijev, Pompeji
Violina (pravljica)
Valentin Bidač igra na svojo violino Violina je beneška pripovedka, ki jo je zapisala Mjuta Povasnica, knjižno pa Živa Gruden.
Poglej Zevs in Violina (pravljica)
Vklenjeni Prometej
Mnogi dvomijo, da je Ajshil avtor te drame, kajti od drugih njegovih dram se precej razlikuje – predvsem v motiviki; ni v skladu z njegovo religioznostjo (ni pravice, Dike, ki po navadi poskrbi, da je na koncu vse izravnano, v ravnovesju).
Poglej Zevs in Vklenjeni Prometej
Vklenjeni Prometej (Jordaens)
Vklenjeni Prometej je slika flamskega baročnega slikarja iz Antwerpa, Jacoba Jordaensa (1593–1678) in je eden od eksponatov v baročnem oddelku muzeja Wallraf-Richartz v Kölnu.
Poglej Zevs in Vklenjeni Prometej (Jordaens)
Vklenjeni Prometej (Rubens)
Vklenjeni Prometej je oljna slika Petra Paula Rubensa, flamskega baročnega umetnika iz Antwerpna.
Poglej Zevs in Vklenjeni Prometej (Rubens)
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Zevs in Zapisovanje antičnih imen
Zeleni grški porfir
Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Zevs in Zeleni grški porfir
Zeus
Zeus je lahko.
Poglej Zevs in Zeus
Zevsov kip v Olimpiji
Zevsov kip v Olimpiji je bil velikanski sedeči kip, približno 13 m visok, ki ga je izdelal grški kipar Fidija okoli 435 pred našim štetjem v svetišču Olimpije, Grčija, in je stal v Zevsovem templju.
Poglej Zevs in Zevsov kip v Olimpiji
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Zevs in Zevsov tempelj, Olimpija
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Zevs in Zgodovina umetnosti
Ziusudra
Ziusudra (starobabilonsko 𒍣𒌓𒋤𒁺 zi-ud-su₃-ra2, novoasirsko 𒍣𒋤𒁕 zi-sud-da, grško Ξίσουθρος, Ksisutros) Šurupaški je bil po Seznamu sumerskih kraljev (dopolnjena izdaja WB-62) zadnji sumerski kralj pred vesoljnim potopom, ki je vladal okoli 2900 pr.
Poglej Zevs in Ziusudra
103 Hera
103 Hera (mednarodno ime je tudi 103 Hera, starogrško: Hera) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Zevs in 103 Hera
52 Evropa
52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Zevs in 52 Evropa
85 Io
85 Io (mednarodno ime je tudi 85 Io, starogrško: Ió) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Zevs in 85 Io
, Džeraš, Dekapolis, Delos, Demetra, Desio, Didona in Enej, Dika, Diomed, Dion, Pieria, Diona, Dioniz, Dodona, Dolina templjev, Družinsko drevo grških bogov, Dvanajst bogov Olimpa, Egipčanska religija, Eho, Elbrus, Enej (mitologija), Enej, Anhiz in Askanij, Enlil, Epidaver, Epimenid, Epimetej, Epir, Etna, Etruščanska mitologija, Evropa (luna), Evropa (mitologija), Faeton (domnevni planet), Faetont (mitologija), Fajstos, Farnesejev Atlas, Faros (svetilnik), Ferekid, Filolaj, Flegrejsko otočje, Galaksija, Ganimed, Ganimed (luna), Gejevska književnost, Giganti (mitologija), God of War (videoigra, 2018), Gonzagova kameja, Gora Ida (Turčija), Gorgija (Platon), Grad Yoros, Grčija, Grška mitologija, Grški evrokovanci, Grški tempelj, Grki, Had (grški bog), Hadad, Halkedon, Harite, Heba, Hefajst, Hekatomen, Helena (mitologija), Helena (razločitev), Helika (luna), Hera, Heraklej, Herin tempelj, Olimpija, Hermes, Hestija, Hore, Htonično božanstvo, Huriti, Ikonoklazem, Iksion, Iliada, Interpretatio graeca, Irene, Iris (boginja), Jacob Jordaens, Jo (luna), Jonsko morje, Jupiter (mitologija), Jupiter in Io, Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis), Kadmos, Kalika (luna), Kalipso, Kalisto (luna), Kapela (zvezda), Kariatide, Karma (luna), Karpo (luna), Kastor in Polidevk, Kavkaška regija, Kavkaz, Kibela, Kiklop, Kiparstvo, Koper, Kourion, Krščanstvo, Kristus Pantokrator, Krizelefantinska tehnika, Kronos, Kušansko cesarstvo, Kumarbi, Laodamija, Leda (luna), Leda in labod, Lemnos, Leto (boginja), Libacija, Likaonija, Likija, Lizip, Liziteja (luna), Makedonija (kraljestvo), Mali pes (ozvezdje), Mark Avrelij, Meduza (Caravaggio), Megaklita (luna), Megalopoli, Grčija, Merkur in Argos (Jordaens), Mesapi, Metida (luna), Metopa, Mikene, Milas, Minos, Mira, Likija, Mirmidonci, Mitologija, Mjolnir, Mojzes, Molosi, Monunij, Muza, Nabatejska umetnost, Napoleon I. na cesarskem prestolu, Navadni lovor, Nearh, Nemeza, Nemrut, O povodnem možu (Majciger), Olimp, Olimpija, Olimpija, Grčija, Olimpijske igre, Oresteja, Orfej in Evridika, Orfej in Evridika (opera), Orgija, Orion (ozvezdje), Oront, Ortozija (luna), Oven (ozvezdje), Padec Faetonta (Rubens), Pandora, Parisova sodba, Partenon, Partsko cesarstvo, Patmos, Pegaz, Pelazgi, Pelops, Percy Jackson, Pergamonski oltar, Perun, Perzefona, Perzej, Pestum, Plejade (mitologija), Poimenovanje astronomskih teles, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Pozejdon, Pozejdon z rta Artemizij, Praksitel, Preročišče, Priena, Prometej, Ptolemaj I. Soter, Rea, Relikvija, Rimska mitologija, Rog izobilja, Salamis, Ciper, Sarpedon, Sean Bean, Sedem čudes starega veka, Semele, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Seznam verskih vsebin, Sibila (prerokinja), Sifnijska zakladnica, Sizif, Skulpture iz Sperlonge, Smirna, Smrtoglavec, Sojenice, Sounion, Sponda (luna), Stadion v Olimpiji, Starogrška arhitektura, Starogrška književnost, Starorimska civilizacija, Stavba avstrijskega Parlamenta, Stolpna ura, Sighișoara, Tantal (mitologija), Tartar, Tešub, Telamon, Telksinoja (luna), Temida, Tempelj olimpskega Zevsa (Atene), Teofanija, Tesproti, Tifon, Tihe, Tiona (luna), Točaj (naziv), Tri gracije (Canova), Trojanska vojna, Ugrabitev Evrope (Tizian), Ullikummi, Upodobitve Jezusa, Uran (mitologija), Versajski vrtovi, Vila misterijev, Pompeji, Violina (pravljica), Vklenjeni Prometej, Vklenjeni Prometej (Jordaens), Vklenjeni Prometej (Rubens), Zapisovanje antičnih imen, Zeleni grški porfir, Zeus, Zevsov kip v Olimpiji, Zevsov tempelj, Olimpija, Zgodovina umetnosti, Ziusudra, 103 Hera, 52 Evropa, 85 Io.