Hitreje kot brskalnik!
135 odnosi: Adis Abeba, Aleksandrija, Aleuti, Amundsenovo morje, Analema, Antipodi (otočje), Apia, Aragac, Astrolab, Astronomija, Atlantski ocean, Augustin Louis Cauchy, Azija, Azori, Azovsko morje, Žvirče, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Čedca, Baffinov otok, Bejrut, Beograd, Bibavica, Boka, Bouvetov otok, Brouwerjeva pomorska pot, Džibuti (mesto), Dicearh, Edmond Halley, Enačba sončnega vzhoda, Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Ferdinand Magellan, Głogów, Geografija Slovenije, Geografski informacijski sistem, Geografski koordinatni sistem, Geolov, Giovanni Caboto, Giovanni Domenico Cassini, Globalni sistem pozicioniranja, Helenistično obdobje, Henry Gellibrand, Henry Kater, Hiparh, Indijski ocean, Islandski minimum, James Cook, Jan Mayen, Jean-Dominique Cassini, Johannes Hevel, John Flamsteed, ..., John Harrison, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južni Orkneyjski otoki, Južni Shetlandski otoki, Karl Rudolph Powalky, Kenai (polotok), Kerguelenovi otoki, Kit grbavec, Korzika, Kozmični žarki, Kraljevi observatorij Greenwich, Lena, Leonhard Euler, Libracija, Longituda, LORAN, Lunina ura, Maribor, Medina, Mednarodne pomorske signalne zastave, Meritev, Michael Florent van Langren, Murmansk, Nadmorska višina, Namibija, Navidezna lega Sonca, Navigacija, Nebesni koordinatni sistem, Nevil Maskelyne, Ničelni poldnevnik, Noč, Norveško morje, Nowy Targ, Observatorij Pariz, Ognjena zemlja, Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki, Ole Christensen Rømer, Opole, Ortodroma, Otok Heard in otočje McDonald, Otok Petra I., Otok princa Edvarda, Otoki kraljice Elizabete, Otoki princa Edvarda, Pavla Ranzinger, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-François-André Méchain, Podnebje, Portolanski zemljevid, Prehod Venere, Prostostna stopnja (mehanika), Ptolemaj, Puščava Ryn, Rinka, Rio de Janeiro, Savica, Sławków, Severna Koreja, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam potresov v Azerbajdžanu, Seznam tričrkovnih kratic od UAA do XŽŽ, Sferni koordinatni sistem, Slap Kloma, Slapišče Kosce, Sončev čas, Stopinja, Struvejev geodetski lok, Thomas James Henderson, Tobias Mayer, Triglavski dom na Kredarici, Tunizija, Uraniborg, UTC+14:00, UTC−12:00, Velika geografska odkritja, Vitebsk, Vladivostok, Vroclav, VZD, Vzhodna polobla, William Herschel, Zemljepisna širina, Zgodovina geografije, Zlín. Razširi indeks (85 več) »
Adis Abeba
Ádis Abêba (redkeje Áddis Abêba) (amharsko አዲስ ፡ አበባ, Novi cvet, Nova cvetka, nova roža, oromsko Finfinne) je glavno mesto Etiopije.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Adis Abeba · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Aleksandrija · Poglej več »
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Aleuti · Poglej več »
Amundsenovo morje
Zemljevid Antarktike z Amundsenovim morjem Ámundsenovo mórje je morje, ki se nahaja na območju Antarktike, v Južnem oceanu med 100 in 115 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Amundsenovo morje · Poglej več »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Analema · Poglej več »
Antipodi (otočje)
Pogled na Antipode s severa Novo Zelandijo in druge otoke Antipodi (angleško Antipodes Islands) so negostoljubna in nenaseljena otoška skupina, ki ozemeljsko pripada Novi Zelandiji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Antipodi (otočje) · Poglej več »
Apia
Apia je glavno mesto Samoe in s 35.454 prebivalci (po preliminarnih rezultatih popisa leta 2016) največje naselje v tej otoški državi na jugozahodu Tihega oceana.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Apia · Poglej več »
Aragac
Pogled na Aragac Aragac (armensko Արագած, včasih tudi Aragatz) je s 4090 metri najvišja gora Republike Armenije.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Aragac · Poglej več »
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Astrolab · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Astronomija · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Atlantski ocean · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Azija · Poglej več »
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Azori · Poglej več »
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Azovsko morje · Poglej več »
Žvirče
Žvirče je naselje v Občini Žužemberk v Suhi krajini.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Žvirče · Poglej več »
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Časovni pregled tehnike merjenja časa · Poglej več »
Čedca
Čedca je slap, ki se preliva po steni Makekove Kočne pri Jezerskem in je bil v preteklosti najvišji slap v Sloveniji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Čedca · Poglej več »
Baffinov otok
Lega Baffinovega otoka v Kanadi Baffinov otok (inuktitut Qikiqtaaluk) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Baffinov otok · Poglej več »
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Bejrut · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Beograd · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Bibavica · Poglej več »
Boka
Boka je kraški izvir, slap in hudourniški potok, ki je desni pritok Soče.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Boka · Poglej več »
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Bouvetov otok · Poglej več »
Brouwerjeva pomorska pot
Jave (nizozemska vzhodna Indija) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo. Brouwerjeva pomorska pot je bila pomorska trgovska pot v 17.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Brouwerjeva pomorska pot · Poglej več »
Džibuti (mesto)
Predel mesta ob morju Džibuti (Djibouti) je glavno mesto istoimenske države Džibuti.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Džibuti (mesto) · Poglej več »
Dicearh
Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Dicearh · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Edmond Halley · Poglej več »
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Enačba sončnega vzhoda · Poglej več »
Fabian Gottlieb von Bellingshausen
Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija. Z desetimi leti je postal kadet Ruske imperialne mornarice in pri starosti 18 let diplomiral na pomorski akademiji v Kronštatu. Naglo je napredoval do čina kapitana. Kot velik občudovalec kapitana Cooka je sodeloval v prvi ruski odpravi, ki je na ladji Nadežda (Upanje) obkrožila svet. Svojo pot je pod vodstvom von Krusensterna začela leta 1803 in jo končala leta 1806. Zatem je Bellingshausen poveljeval različnim ladjam v Baltskem in Črnem morju. Ko je car Aleksander I. leta 1819 dal svoje soglasje za odpravo v južna polarna območja, so oblasti za njenega poveljnika izbrale Bellingshausna. Iz Portsmoutha sta 5. septembra 1819 odpluli dve ladji, 600-tonska korveta Vostok (Vzhod) in 530-tonska podporna ladja Mirni, ki ji je poveljeval Lazarev. Prva po odpravi Jamesa Cooka je 26. januarja 1820 prekoračila južni tečajnik, 28. januarja pa so člani odprave iz točke s položajem 69° 21' 28" južne zemljepisne širine in 2° 14' 50" zahodne zemljepisne dolžine zagledali antarktično kopno z ledenimi poljanami. Ta dejstva potrjujejo Bellingshausnov dnevnik, njegovo poročilo ruskemu ministru za vojno mornarico z dne 21. julija 1821 in drugi dokumenti, ki so shranjeni v Ruskem muzeju Arktike in Antarktike v Sankt Peterburgu. Poleg tega točka leži manj kot 20 milj od kopnega Antarktike, zato Rusija zahteva, da se Bellingshausna proglasi za odkritelja dolgo iskane Terre Australis, namesto častnika britanske kraljeve mornarice Edwarda Bransfielda (odkritje z dne 30. januarja 1820) ali ameriškega kitolovca Nathaniela Palmerja (17. november 1820). Med tem potovanjem je Bellingshausen odkril tudi Južne Shetlandske otoke, Otok Petra I. in polotok na Antarktiki, ki ga je poimenoval Aleksandrova obala, vendar se je kasneje izkazalo, da je v resnici Aleksandrov otok. Odprava je zatem nadaljevala z raziskovanjem tropskih voda Tihega oceana in se v Kronštat vrnila 4. avgusta 1821 brez večjega odobravanja. Bellingshausen je nadaljeval s služenjem svojemu carju. Boril se je v rusko-turški vojni (1828-1829) in dosegel čin admirala. Leta 1839 je postal vojaški guverner Kronštata, mesta, v katerem je tudi umrl.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Fabian Gottlieb von Bellingshausen · Poglej več »
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ferdinand Magellan · Poglej več »
Głogów
Poljski Grb mesta Głogów Głogów (nemško Glogau, češko Hlohov) je mesto v Šleziji (Spodnješlezijsko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Głogów · Poglej več »
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Geografija Slovenije · Poglej več »
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Geografski informacijski sistem · Poglej več »
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Geografski koordinatni sistem · Poglej več »
Geolov
Mednarodni logotip geolova Geolov (izg. džio-kešing ali poslovenjeno geo-kešing) je prostočasna aktivnost, ki izvira iz ZDA, vendar ne pozna meja in je zelo razširjena po celem svetu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Geolov · Poglej več »
Giovanni Caboto
Giovanni Caboto, italijansko-angleški pomorščak in raziskovalec, * okoli 1445, Gaeta, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † okoli 1499, severni Atlantik, morda Grenlandija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Giovanni Caboto · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Globalni sistem pozicioniranja
Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Globalni sistem pozicioniranja · Poglej več »
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Helenistično obdobje · Poglej več »
Henry Gellibrand
Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Henry Gellibrand · Poglej več »
Henry Kater
Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Henry Kater · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Hiparh · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Indijski ocean · Poglej več »
Islandski minimum
Islandski minimum 4. septembra 2003 Islandski minimum ali subpolarna depresija je ciklon (področje nizkega zračnega tlaka), ki se stalno obnavlja v severnem Atlantiku, blizu Islandije.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Islandski minimum · Poglej več »
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in James Cook · Poglej več »
Jan Mayen
Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Jan Mayen · Poglej več »
Jean-Dominique Cassini
Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Jean-Dominique Cassini · Poglej več »
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Johannes Hevel · Poglej več »
John Flamsteed
Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in John Flamsteed · Poglej več »
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in John Harrison · Poglej več »
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki · Poglej več »
Južni Orkneyjski otoki
Zemljevid Južni Orkneyjski otoki (angleško South Orkney Islands) so skupina podantarktičnih otokov, ki leži v Južnem oceanu na položaju med 60°50' in 60°83' južne zemljepisne širine ter 44°25' in 46°25' zahodne zemljepisne dolžine.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Južni Orkneyjski otoki · Poglej več »
Južni Shetlandski otoki
Zemljevid otočja Južno Shetlandsko otočje (angleško South Shetland Islands) je veriga otokov v Južnem oceanu, okrog 120 km oddaljena od obale Antarktike.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Južni Shetlandski otoki · Poglej več »
Karl Rudolph Powalky
Karl Rudolph Powalky, nemški astronom, * 19. junij 1817, Neu-Dietendorf, Turingija, Nemčija, † 11. julij 1881, Washington, ZDA.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Karl Rudolph Powalky · Poglej več »
Kenai (polotok)
Kenai (angleško Kenai Peninsula, denajinsko Yaghenen) je velik polotok, ki štrli iz obale na jugu osrednjega dela ameriške zvezne države Aljaska.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Kenai (polotok) · Poglej več »
Kerguelenovi otoki
Zemljevid Satelitski posnetek Kerguelenovi otoki leže v južnem Indijskem oceanu na položaju 49° 20' južne zemljepisne širine in 70° 20' vzhodne zemljepisne dolžine.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Kerguelenovi otoki · Poglej več »
Kit grbavec
Kit grbavec (znanstveno ime Megaptera novaeangliae) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Kit grbavec · Poglej več »
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Korzika · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Kozmični žarki · Poglej več »
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Lena · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Leonhard Euler · Poglej več »
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Libracija · Poglej več »
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Longituda · Poglej več »
LORAN
LORAN (angleško LOng RAnge Navigation; slovensko Navigacija dolgega dosega) je zemeljski navigacijski sistem, ki uporablja radijske oddajnike nizkih frekvenc.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in LORAN · Poglej več »
Lunina ura
Kolidžu Queens v Cambridgeu, kaže karto popravkov za Lunine faze Lunina ura je ura, podobna sončni uri.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Lunina ura · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Maribor · Poglej več »
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Medina · Poglej več »
Mednarodne pomorske signalne zastave
Mednarodne pomorske signalne zastave (tudi mednarodni signalni kodeks) je sistem predstavitve posameznih črk latinske abecede s zastavicami, s katerim se na daljavo sporazumevajo plovila.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Mednarodne pomorske signalne zastave · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Meritev · Poglej več »
Michael Florent van Langren
Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Michael Florent van Langren · Poglej več »
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Murmansk · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Nadmorska višina · Poglej več »
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Namibija · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Navigacija
Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Navigacija · Poglej več »
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »
Nevil Maskelyne
Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Nevil Maskelyne · Poglej več »
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ničelni poldnevnik · Poglej več »
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Noč · Poglej več »
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Norveško morje · Poglej več »
Nowy Targ
Poljski Grb mesta Nowy Targ Nowy Targ (poljsko Novi trg) je mesto na Poljskem (Malopoljsko vojvodstvo).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Nowy Targ · Poglej več »
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Observatorij Pariz · Poglej več »
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ognjena zemlja · Poglej več »
Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki
Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki (špansko Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur) je najjužnejša argentinska provinca, ki jo od preostanka Argentine ločuje Magellanov preliv ter čilensko ozemlje ob njej. V Argentini ji krajše pravijo kar Tierra del Fuego. Provinca na zahodu meji na Čile, na severovzhodu jo obliva Atlantski ocean, na jugu pa preliv Beagle. Provinca obsega otok Isla Grande de Tierra del Fuego vzhodno od 68 ° 36 ' 38 " zahodne zemljepisne dolžine, nekaj majhnih nenaseljenih otočkov v prelivu Beagle in otok Estados (špansko Isla de los Estados) vzhodno od Isla Grande de Tierra del Fuego. V Argentini poleg tega k provinci prištevajo nekaj spornih ozemeljskih zahtevkov, nad katerimi Argentina sploh nima nadzora: Antarktika med 25 ° in 74 ° zahodne zemljepisne širine (ki se delno prekriva s čilenskim in britanskim zahtevkom) vključno z Južnimi Orkneyskimi otoki, Falklandski otoki ter Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki (oboje pod suverenostjo Združenega kraljestva). Območje šteje le tri večja naselja: mesti Ushuaia in Río Grande ter manjše mestece Tolhuin.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki · Poglej več »
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ole Christensen Rømer · Poglej več »
Opole
Opole Opole (poljsko Opole, nemško Oppeln) je mesto v Zgornji Šleziji (Poljska).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Opole · Poglej več »
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ortodroma · Poglej več »
Otok Heard in otočje McDonald
Otok Heard in otočje McDonald so skupina nenaseljenih otokov v Indijskem oceanu s položajem 53°6' južne zemljepisne širine in 72°31' vzhodne zemljepisne dolžine, približno na dveh tretjinah poti od Madagaskarja do Antarktike.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Otok Heard in otočje McDonald · Poglej več »
Otok Petra I.
Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Otok Petra I. · Poglej več »
Otok princa Edvarda
Geografska lega otoka Otok princa Edvarda (tudi PEI ali P.E.I.; angleško: Prince Edward Island, francosko: l'Île-du-Prince-Édouard, škotsko gelsko: Eilean a’ Phrionns ali Eilean Eòin) je provinca kanadske regije Maritimes (ta sicer vsebuje še dve provinci, Novi Brunswick in Novo Škotsko).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Otok princa Edvarda · Poglej več »
Otoki kraljice Elizabete
Otoki kraljice Elizabete so otoška skupina na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja, ki jo sestavlja 2126 otokov s skupno površino 419.061 km².
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Otoki kraljice Elizabete · Poglej več »
Otoki princa Edvarda
Lega otočja Zemljevid otočja Otoke princa Edvarda (angleško Prince Edward Islands) sestavljata dva majhna podantarktična otoka v Indijskem oceanu z imenoma Otok Marion (Marion Island) in Otok princa Edvarda (Prince Edward Island), ki politično spadata pod oblast Južne Afrike.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Otoki princa Edvarda · Poglej več »
Pavla Ranzinger
Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Pavla Ranzinger · Poglej več »
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Pierre-François-André Méchain · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Podnebje · Poglej več »
Portolanski zemljevid
Portolan ali portolanski zemljevid so starodavne pomorske karte, ki so bile prvič izdelane v 13.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Portolanski zemljevid · Poglej več »
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Prehod Venere · Poglej več »
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Ptolemaj · Poglej več »
Puščava Ryn
Puščava Ryn Puščava Ryn ali Puščava Ryn-Peski (Нарын құмы, Naryn-Qumy), je puščava v zahodnem Kazahstanu severno od Kaspijskega jezera in jugovzhodno od planote Volga.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Puščava Ryn · Poglej več »
Rinka
Slap Rinka, spodnja stopnja Kamniškega sedla Rinka je slap Savinje, oziroma njenega izvirnega potoka v zatrepu Logarske doline.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Rinka · Poglej več »
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Rio de Janeiro · Poglej več »
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Savica · Poglej več »
Sławków
Sławków je majhno mesto na Poljskem s 6866 prebivalci (2007).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Sławków · Poglej več »
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Severna Koreja · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam potresov v Azerbajdžanu
Seznam potresov v Azerbajdžanu zajema najmočnejše potrese v zgodovini ozemlja današnjega Azerbajdžana.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Seznam potresov v Azerbajdžanu · Poglej več »
Seznam tričrkovnih kratic od UAA do XŽŽ
Seznam vseh možnih tričrkovnih kratic od UAA do XŽŽ.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Seznam tričrkovnih kratic od UAA do XŽŽ · Poglej več »
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »
Slap Kloma
Kloma je prvi v nizu slapov hudourniškega potoka Kloma, ki izvira na nadmorski višini 1500 m v istoimenski soteski v severozahodni steni Velikega Vršovca v Trenti.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Slap Kloma · Poglej več »
Slapišče Kosce
Slapišče Kosce Slapišče Kosce (tudi Koški slapovi) je skupina slapov na potoku Kosca.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Slapišče Kosce · Poglej več »
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Sončev čas · Poglej več »
Stopinja
Stopínja ima več pomenov.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Stopinja · Poglej več »
Struvejev geodetski lok
Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Struvejev geodetski lok · Poglej več »
Thomas James Henderson
Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Thomas James Henderson · Poglej več »
Tobias Mayer
Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Tobias Mayer · Poglej več »
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Triglavski dom na Kredarici · Poglej več »
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Tunizija · Poglej več »
Uraniborg
Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Uraniborg · Poglej več »
UTC+14:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+14:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+14:00 je časovni pas z zamikom +14 ur glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in UTC+14:00 · Poglej več »
UTC−12:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC−12:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC−12:00 je časovni pas z zamikom −12 ur glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in UTC−12:00 · Poglej več »
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Velika geografska odkritja · Poglej več »
Vitebsk
Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Vitebsk · Poglej več »
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Vladivostok · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Vroclav · Poglej več »
VZD
VZD je tričrkovna kratica, ki lahko pomeni.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in VZD · Poglej več »
Vzhodna polobla
Vzhodna polobla Vzhodna polobla (tudi vzhodna poluta ali vzhodna hemisfera) je ena izmed polovica Zemlje, ki je vzhodno od glavnega poldnevnika (ki prečka Greenwich v Londonu) in zahodno od antimeridiana (ki prečka Tihi ocean in relativno malo kopnega od pola do pola).
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Vzhodna polobla · Poglej več »
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in William Herschel · Poglej več »
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Zemljepisna širina · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Zgodovina geografije · Poglej več »
Zlín
Zlín (v letih 1949-90 Gottwaldov) je mesto v Zlinskem okraju na jugovzhodnem Moravskem, Češka, ob reki Drevnice, 49,23° severno in 17,65° vzhodno.
Novo!!: Zemljepisna dolžina in Zlín · Poglej več »
Preusmerja sem:
Geografska dolžina, VGD, Vzhodna zemljepisna dolžina, Zahodna zemljepisna dolžina.
