Kazalo
172 odnosi: Adiabena, Adur Narseh, Ahemenidsko cesarstvo, Ahura Mazda, Akbar, Amitis, Ardašir I., Ardašir II., Ardahšir I., Ardahšir II., Armenija, Armenska mitologija, Armenski koledar, Armensko kraljestvo (antika), Artakserks III., Artakserks IV., Artaksiadi, Astjag, Atešgah, Azerbajdžan, Šahname, Šapur I., Šapur II., Šapur III., Šapur IV., Šapur Perzijski, Šindžjang, Življenje je sen, Bagram, Bahram I., Bahram II., Bahram III., Bahram IV., Bajdad, Baktrija, Balh, Behistunski napis, Božje oko (simbol), Bog, Bogomilstvo, Dabujidi, Darajan I., Darajan II., Darej I., Darej III., Džamasp, Džamšid, Delhi, Deviški stolp (Baku), Ečmiadzinska stolnica, ... Razširi indeks (122 več) »
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Zaratustrstvo in Adiabena
Adur Narseh
Adur Narseh (perzijsko آذرنرسه) je bil deveti kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal nekaj časa leta 309, * ni znano, † 309.
Poglej Zaratustrstvo in Adur Narseh
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Zaratustrstvo in Ahemenidsko cesarstvo
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Zaratustrstvo in Ahura Mazda
Akbar
Abu ' l-Fath Jalal ud-din Muhammad Akbar, širše znan kot Akbar I. (IPA: , dobesedno »veliki«) in kasneje Akbar Veliki (Urdu: Akbar-e-Azam; dobesedno »Veliki Veliki«), mogulski cesar, * 15. oktober 1542, Umerkot, Radžputana (danes Pakistan), † 27.
Poglej Zaratustrstvo in Akbar
Amitis
Āmitis (perzijsko آمیتیس, Amitis) je bila žena Kira II. Velikega, se pravi kraljica perzijskega Ahemenidskega cesarstva, * 550.
Poglej Zaratustrstvo in Amitis
Ardašir I.
Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.
Poglej Zaratustrstvo in Ardašir I.
Ardašir II.
Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.
Poglej Zaratustrstvo in Ardašir II.
Ardahšir I.
Ardahšir I. ali Artakserks I. (aramejsko rtḥštry) je bil v poznem 3.
Poglej Zaratustrstvo in Ardahšir I.
Ardahšir II.
Ardahšir II., včasih tudi Artakskerks II., je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.
Poglej Zaratustrstvo in Ardahšir II.
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Zaratustrstvo in Armenija
Armenska mitologija
Armenska mitologíja je mitologija predkrščanske armenske kulture.
Poglej Zaratustrstvo in Armenska mitologija
Armenski koledar
Armenski koledar je koledar, ki se je tradicionalno uporabljal v Armeniji, predvsem v srednjem veku.
Poglej Zaratustrstvo in Armenski koledar
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Armensko kraljestvo (antika)
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Zaratustrstvo in Artakserks III.
Artakserks IV.
Artakserks IV.
Poglej Zaratustrstvo in Artakserks IV.
Artaksiadi
Rodbina Artaksiadov ali Ardaksiadi (armensko Արտաշեսյան արքայատոհմ) je vladala Kraljestvu Armenija od 189 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Artaksiadi
Astjag
Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Astjag
Atešgah
Atešgah (iz perzijskega آتشگاه, Ātashgāh, azerbajdžansko Atəşgah), pogosto imenovan "Ognjeni tempelj v Bakuju", je gradu podoben tempelj v Surakaniju, predmestju Bakuja v Azerbajdžanu.
Poglej Zaratustrstvo in Atešgah
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Zaratustrstvo in Azerbajdžan
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Zaratustrstvo in Šahname
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Zaratustrstvo in Šapur I.
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Zaratustrstvo in Šapur II.
Šapur III.
Šapur III. (rednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr) je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † 388.
Poglej Zaratustrstvo in Šapur III.
Šapur IV.
Šapur IV. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šāhpuhr) je bil od leta 415 do 420 kralj perzijske Armenije in nekaj časa leta 420 kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Ktezifon, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Zaratustrstvo in Šapur IV.
Šapur Perzijski
Šapur (srednjeperzijsko Šabur) je bil iranski princ, ki je od leta 207/210 – 211/212 vladal kot predzadnji kralj Perzijskega kraljestva, * ni znano, † 211/212.
Poglej Zaratustrstvo in Šapur Perzijski
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Zaratustrstvo in Šindžjang
Življenje je sen
''Viteške sanje'' ali ''življenje so sanje'', slika baročnega slikarja Antonia de Perede, razstavljena v Academia de S. Fernando v Madridu. Calderónu na trgu Plaza de Santa Ana v Madridu (Delo J. Figuerasa, 1878). Življenje so sanje je gledališko delo Pedra Calderona de la Barce, izdano leta 1635, ki spada v baročno literarno gibanje.
Poglej Zaratustrstvo in Življenje je sen
Bagram
Bagram (perzijsko بگرام) je mesto in upravno stredišče okraja Bagram v afganistanski provinci Parwan.
Poglej Zaratustrstvo in Bagram
Bahram I.
Bahram I., Vahram I. ali Varahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭) je bil četrti sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, † 274.
Poglej Zaratustrstvo in Bahram I.
Bahram II.
Bahram II., Vahram II. ali Varahram II. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭, novoperzijsko بهرامدوم) je bil peti sasanidski kralj kraljev (šahinšah) Irana, ki je vladal od leta 274 to 293, * ni znano, † 293.
Poglej Zaratustrstvo in Bahram II.
Bahram III.
Bahram III., Vahram III. ali Varahran III. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭, novoperzijsko سوم) je bil šesti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal samo štiri mesece leta 293, * ni znano, † 293.
Poglej Zaratustrstvo in Bahram III.
Bahram IV.
Bahram IV., izgovarje se tudi Vahram IV. ali Varahran IV. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭), je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 388 do 399, * ni znano, † 399.
Poglej Zaratustrstvo in Bahram IV.
Bajdad
Bajdad je bil od leta 164 do 146 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Bajdad
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Zaratustrstvo in Baktrija
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Zaratustrstvo in Balh
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Zaratustrstvo in Behistunski napis
Božje oko (simbol)
Božje oko (tudi Oko previdnosti ali oko Boga) je simbol, ki se običajno razlaga kot Božje oko, ko vse vidi.
Poglej Zaratustrstvo in Božje oko (simbol)
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Zaratustrstvo in Bog
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Zaratustrstvo in Bogomilstvo
Dabujidi
Dabujidska ali Gaubaridska dinastija je bila zoroastrska iranska država, ki se je začela v zgodnjem 7.
Poglej Zaratustrstvo in Dabujidi
Darajan I.
Darajan I., Darev I. ali Darij I. (aramejsko 𐡃𐡀𐡓𐡉𐡅, d'ryw) je bil prvi kralj Perzije (Farsa), ki je bil najverjetneje podložen partskemu monarhu Fraatu II. (vladal 132–127 pr.n.št.). Darajan I. je vladal po letu 132 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Darajan I.
Darajan II.
Darajan II. ali Darev II. (aramejsko 𐡃𐡀𐡓𐡉𐡅 d’ryw) je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.
Poglej Zaratustrstvo in Darajan II.
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Darej I.
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Zaratustrstvo in Darej III.
Džamasp
Džamasp ali Zamasp (srednjeperzijsko 𐭩𐭠𐭬𐭠𐭮𐭯, perzijsko جاماسپ Džāmāsp) je bil sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 496 do 498/499.
Poglej Zaratustrstvo in Džamasp
Džamšid
Perzijska slika s podobo Džamšida, ki ga pred Zahhakom žagajo na pol Džamšid (perzijsko جمشید, Džamšīd, srednje in novoperzijsko جم, Džam, avestsko Jima) je mitološka oseba iz iranske kulture in tradicije, omenjena v Firduzijevi Šahnami (Knjiga kraljev).
Poglej Zaratustrstvo in Džamšid
Delhi
Delhi, med domačini poznan kot Dilli (दिल्ली, ਦਿੱਲੀ, دلّی), uradno ozemlje nacionalne prestolnice (NCT) Delhi, je mesto in zvezno ozemlje Indije, ki vsebuje New Delhi, glavno mesto Indije.
Poglej Zaratustrstvo in Delhi
Deviški stolp (Baku)
Deviški stolp (azerbajdžansko Qız qalası) je spomenik iz 12.
Poglej Zaratustrstvo in Deviški stolp (Baku)
Ečmiadzinska stolnica
Ečmiadzinska stolnica (Ēǰmiatsni mayr tačar) je matična cerkev Armenske apostolske cerkve v mestu Vagaršapat (Ečmiadzin) v Armeniji.
Poglej Zaratustrstvo in Ečmiadzinska stolnica
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Zaratustrstvo in Eponim
Etnična religija
Etnična religija ali rodna vera je definirana z etnično omejenostjo določenega prebivalstva.
Poglej Zaratustrstvo in Etnična religija
Faravahar
Faravahar V kamen vklesan Faravahar v Perzepolisu Novoasirski "lokostrelec v pernati obleki", ki simbolizira boga Ašurja; desna roka je iztegnjena kot na Faravaharju, v levi roki pa ima namesto obroča lok (9. ali 8. stoletje pr. n. št.) Dareja Velikega Faravahar, tudi Farohar, Forouhar, Firavarti in Fravahar (staroperzijsko *Pravarti, perzijsko فروهر), eden od najbolj znanih simbolov zoroastrstva, državne religije Starega Irana.
Poglej Zaratustrstvo in Faravahar
Fraat II.
Fraat II.
Poglej Zaratustrstvo in Fraat II.
Frane Petrić
Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.
Poglej Zaratustrstvo in Frane Petrić
Fraort
Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.
Poglej Zaratustrstvo in Fraort
Frataraka
Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.
Poglej Zaratustrstvo in Frataraka
Freddie Mercury
Freddie Mercury, s pravim imenom Farrokh Bulsara, je bil britanski glasbenik, pevec in frontman skupine Queen, * 5. september 1946, Stone Town, Zanzibarski sultanat (zdaj Zanzibar, Tanzanija), † 24. november 1991, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Zaratustrstvo in Freddie Mercury
Gandž Name
Gandž Name (perzijsko گنجنامه, dobesedno knjiga zaklada) je naziv dveh starodavnih napisov v steni gore Alvand 5 km jugozahodno od Hamadana v Iranu.
Poglej Zaratustrstvo in Gandž Name
Gautama Buda
Buda (znan tudi kot Sidarta Gotama ali Sidarta Gautama; Gautama namely Gotama in Pali ali Buda Šakjamuni) je bil filozof, popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v starodavni Indiji (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.). Častijo ga kot ustanovitelja svetovne religije budizma, v večini budističnih šol ga častijo kot razsvetljenega, ki je presegel Karmo in ušel iz kroga rojstva in ponovnega rojstva.
Poglej Zaratustrstvo in Gautama Buda
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Zaratustrstvo in Göbekli Tepe
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej Zaratustrstvo in Georgij Gemist Pleton
Glavne svetovne religije
thumb Splošno velja, da obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij.
Poglej Zaratustrstvo in Glavne svetovne religije
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Grško-baktrijsko kraljestvo
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Zaratustrstvo in Gruzija
Hawraman
Hawraman ali Avroman, (kurdsko ههورامان, romanizirano Hewraman, perzijsko اورامان) je gorata regija v provincah Kurdistan in Kermanshah v zahodnem Iranu in v severovzhodnem Kurdistanu Regija v Iraku.
Poglej Zaratustrstvo in Hawraman
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Zaratustrstvo in Hazari
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Zaratustrstvo in Hestija
Hinalig
Hinalig (azerbajdžansko Xınalıq, hinališko Kətş, Keč) je starodavna vas v Visokem Kavkazu, katere zgodovina sega v obdobje Kavkaške Albanije.
Poglej Zaratustrstvo in Hinalig
Hormizd I.
Hormizd-Ardašir, bolj znan po njegovem dinastičnem imenu Hormizd I., Hormozd I. ali Ormazd I. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣, novoperzijsko هرمز یکم), je bil tretji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od maja 270 do junija 271, * ni znano, † junij 271.
Poglej Zaratustrstvo in Hormizd I.
Hormizd I. Kušanšah
Hormizd I. Kušanšah je bil od leta 275 do 300 kušanšah Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 300.
Poglej Zaratustrstvo in Hormizd I. Kušanšah
Hormizd II.
Hormizd II., izgovarja se tudi Hormozd II. ali Ormazd II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣, novoperzijsko هرمز دوم) je bil kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal je sedem let in pet mesecev od leta 303 do 309, * ni znano, † 309.
Poglej Zaratustrstvo in Hormizd II.
Hormizd IV.
Hormizd IV. (perzijsko هرمز چهارم), sin šaha Kozrava I., ki je od leta 579 do 590 vladal kot enaindvajseti perzijski veliki kralj (šah), * ni znano, † 590.
Poglej Zaratustrstvo in Hormizd IV.
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Zaratustrstvo in Humanistika
Hvar (mitologija)
Hvar (Avesta sonce) je iransko zoroastrsko božanstvo sonca, eden od tridesetih jazat.
Poglej Zaratustrstvo in Hvar (mitologija)
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Zaratustrstvo in Indija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Zaratustrstvo in Iran
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Zaratustrstvo in Iranska arhitektura
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Zaratustrstvo in Isfahan
Ivan (mošeja)
Ivan (perzijsko: ایوان eyvān, arabsko: إيوان Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.
Poglej Zaratustrstvo in Ivan (mošeja)
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Zaratustrstvo in Jazdegerd I.
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Poglej Zaratustrstvo in Jazdegerd III.
Kambiz I.
Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Kambiz I.
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Kambiz II.
Kavad I.
Kavad I. (srednjeperzijsko 𐭪𐭥𐭠𐭲, Kawād) je bil od leta 488 do 496 in ponovno od 498 do 531 kralj kraljev sasanidskega Irana, * 473, † 13. september 531.
Poglej Zaratustrstvo in Kavad I.
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Zaratustrstvo in Kavkaška regija
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Zaratustrstvo in Kerman
Kir I.
Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Kir I.
Kozrav I.
Sasanidsko cesarstvo na svojem največjem teritorialnem obsegu Kozrav I. (prav tako se piše Khosrau, Khusro ali Chosroes; srednjeperzijsko 𐭧𐭥𐭮𐭫𐭥𐭣𐭩; novoperzijsko خسرو), tradicionalno znan po epitetu Anushirvan (انوشيروان 'Nesmrtna duša'), je bil Sasanidski kralj kraljev od 531 do 579.
Poglej Zaratustrstvo in Kozrav I.
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Kserks I.
Kserks II.
Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.
Poglej Zaratustrstvo in Kserks II.
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Zaratustrstvo in Kušansko cesarstvo
Lahič
Lahič (azerbajdžansko: Lahıc, tatsko: Löhij) je vas in občina na južnih pobočjih Velikega Kavkaza v Ismailskem rajonu v Azerbajdžanu.
Poglej Zaratustrstvo in Lahič
Ljaramani
Ljaramani - tudi laramani (laramanë) - predstavljajo zgodovinsko versko skupnost, po narodnosti Albance, ki so v Osmanskem obdobju pripadali dvema ali več veram hkrati: eni doma, drugi v javnosti.
Poglej Zaratustrstvo in Ljaramani
Mandana Medijska
Mandana Medijska je bila medijska princesa, žena anšanskega kralja Kambiza I. in mati perzijskega kralja Kira II. Velikega, * okoli 584 pr. n. št., † verjetno 559 pr. n. št.
Poglej Zaratustrstvo in Mandana Medijska
Mani
Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.
Poglej Zaratustrstvo in Mani
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Zaratustrstvo in Manihejstvo
Marijan Mole
Marijan Molè, slovensko - poljski strokovnjak za zgodovino Irana, * 28. julij 1924, † 6. maj 1963 Zanimal se je za klasično perzijsko literaturo in misticizem, prav tako je bil zgodovinar religij.
Poglej Zaratustrstvo in Marijan Mole
Mcheta
Mcheta (მცხეთა) je eno najstarejših mest v Gruziji, v regiji Mcheta-Mtianeti v bližini Tbilisija.
Poglej Zaratustrstvo in Mcheta
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Zaratustrstvo in Medijsko cesarstvo
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Zaratustrstvo in Merv
Mitraizem
Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.
Poglej Zaratustrstvo in Mitraizem
Mošeja Džuma, Baku
Mošeja Džuma, ali Petkova mošeja je mošeja v Bakuju v Azerbajdžanu.
Poglej Zaratustrstvo in Mošeja Džuma, Baku
Mojstrova molitev
Mojstrovo molitev (ali O Parvardigar, ki je splošno sprejeto ime za molitev), je sestavil Meher Baba.
Poglej Zaratustrstvo in Mojstrova molitev
Monoteizem
Monoteizem je vera v enega boga.
Poglej Zaratustrstvo in Monoteizem
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Zaratustrstvo in Nakš-e Rostam
Narseh
Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.
Poglej Zaratustrstvo in Narseh
Nauruz
Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.
Poglej Zaratustrstvo in Nauruz
Nevekat
Nevekat ali Nevkat je bilo mesto na svilni cesti, ki je cvetelo od 6.
Poglej Zaratustrstvo in Nevekat
Obred
Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Zaratustrstvo in Obred
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Zaratustrstvo in Omajadski kalifat
Orientalska književnost
Orientalska književnost je izraz, s katerim označujemo književnosti starega in srednjega veka, ki so se razvile na območju od Afrike do Tihega oceana.
Poglej Zaratustrstvo in Orientalska književnost
Padec človeka
Padec človeka ali padec je v krščanstvu izraz, ki opisuje prehod prvega moškega in ženske iz stanja nedolžne poslušnosti Bogu v stanje krivde.
Poglej Zaratustrstvo in Padec človeka
Pakor I. Perzijski
Pakor I., lahko tudi Pakoros I., je bil kralj Perzije (Farza), ki je vladal v prvi polovici 1.
Poglej Zaratustrstvo in Pakor I. Perzijski
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Zaratustrstvo in Partsko cesarstvo
Peroz I. Kušanšah
Peroz I. Kušanšah (baktrijsko Πιρωςο Κοϸανο ϸαηο) je bil od leta 245 do 275 kušanšah (kralj) Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 275.
Poglej Zaratustrstvo in Peroz I. Kušanšah
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Zaratustrstvo in Perzepolis
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Zaratustrstvo in Perzijski vrtovi
Pet elementov (vušing)
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.
Poglej Zaratustrstvo in Pet elementov (vušing)
Piron
Piron (/ˈpɪroʊ/; grško: Πύρρων Pyrrōn) iz Elide, starogrški filozof, predstavnik šole skepticizma, * 359 pr. n. št., Elida, † 271 pr. n. št..
Poglej Zaratustrstvo in Piron
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Zaratustrstvo in Rimska Armenija
Robert Charles Zaehner
Robert Charles Zaehner, angleški filozof, univerzitetni profesor, zgodovinar, * 8. april 1913, Sevenoaks, Kent, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, † 24. november 1974, Oxford, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Zaratustrstvo in Robert Charles Zaehner
Samostan Hor Virap
Samostan Hor Virap (armensko: Խոր Վիրապ, 'globoka ječa') je armenski samostan, ki stoji na Araratski planoti v Armeniji, blizu zaprte meje s Turčijo, približno 8 kilometrov južno od Artašata, v provinci Ararat, na ozemlju antičnega Artaksata.
Poglej Zaratustrstvo in Samostan Hor Virap
Samostan Nekresi
Samostan Nekresi je gruzijski pravoslavni samostan v regiji Kaheti, ustanovljen v 6.
Poglej Zaratustrstvo in Samostan Nekresi
Sasan
Sasan (srednjeperzijsko 𐭮𐭠𐭮𐭠𐭭 Sāsān, perzijsko ساسان), ki se šteje za eponimnega prednika Sasanidov/Sasanidske dinastije (vladala 224-651), je bil "velik vojščak in lovec" in visoki zoroastrski svečenik Parsa.
Poglej Zaratustrstvo in Sasan
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Zaratustrstvo in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija Armenija
Satrapija Armenija (je območje, ki ga je nadzirala rodbina Orontidov (570–201 pr. n. št.) je bila ena od satrapij Ahemenidskem cesarstvu v 6. stoletju pr. n. št., ki je kasneje postala samostojno kraljestvo, njegovi prestolnici sta bili Tušpa in kasneje Erebuni.
Poglej Zaratustrstvo in Satrapija Armenija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Zaratustrstvo in Selevkidsko cesarstvo
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Zaratustrstvo in Seznam filozofskih vsebin
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Zaratustrstvo in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Seznam perzijskih kraljev
Seznam religij in duhovnih tradicij
Seznam religij.
Poglej Zaratustrstvo in Seznam religij in duhovnih tradicij
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Zaratustrstvo in Seznam verskih vsebin
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Zaratustrstvo in Sistan
Smerdis
Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.
Poglej Zaratustrstvo in Smerdis
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Zaratustrstvo in Sogdija
Sogdijan
Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Sogdijan
Sohrevardi
Shahāb ad-Dīn Yahya ibn Habash Suhrawardī (شهابالدین سهروردی, znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o iluminacijah, se je rodil okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.
Poglej Zaratustrstvo in Sohrevardi
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Zaratustrstvo in Staroverstvo
Sujab
Sujab (perzijsko سوی آب, tradicionalno kitajsko 碎葉, poenostavljeno kitajsko 碎叶, pinjin Suìyè, Wade–Giles Sui4-yeh4), znan tudi kot Ordukent (sedanji k-Beshim), je bil staroveško mesto ob svilni cesti, okoli 50 km vzhodno od Biškeka in 8 km jugozahodno od Tokmoka v dolini reke Ču v sedanjem Kirgizistanu.
Poglej Zaratustrstvo in Sujab
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Zaratustrstvo in Suza, Perzija
Svetniški sij
Svetniški sij ali avreola (znan tudi kot halo (iz grščine ἅλως, halōs), nimb, obstret, glorija ali gloriola) je krona svetlobnih žarkov, krog ali disk svetlobe, ki obdaja osebo v umetnosti.
Poglej Zaratustrstvo in Svetniški sij
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Zaratustrstvo in Svilna pot
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Poglej Zaratustrstvo in Taškent
Taht-e Solejman
Taht-e Solejmān je arheološko najdišče v provinci Zahodni Azerbajdžan v Iranu, ki sega v čas Sasanidskega cesarstva.
Poglej Zaratustrstvo in Taht-e Solejman
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Zaratustrstvo in Teheran
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Zaratustrstvo in Tempelj
Tempelj v Garniju
Tempelj v Garniju (armensko: Գառնիի տաճար, Gaṙnii tačar) je edina stoječa grško-rimska kolonadna stavba v Armeniji in nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Zaratustrstvo in Tempelj v Garniju
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Zaratustrstvo in Tengrizem
Terminologija Irana in Perzije
Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.
Poglej Zaratustrstvo in Terminologija Irana in Perzije
Tigran Veliki
Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.
Poglej Zaratustrstvo in Tigran Veliki
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Zaratustrstvo in Transoksanija
Tus, Iran
Tus (perzijsko طوس ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v iranski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada.
Poglej Zaratustrstvo in Tus, Iran
Unescova dediščina v Indiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Poglej Zaratustrstvo in Unescova dediščina v Indiji
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Zaratustrstvo in Utu
Vadfradad I.
Vadfradad I. ali Avtofradat I. je bil frataraka (guverner, satrap) Perzije, ki je vladal od 146 do 138 pr.
Poglej Zaratustrstvo in Vadfradad I.
Vadfradad II.
Vadfradad II. ali Avtofradat II. je bil frataraka (guverner, satrap) Perzije, ki je vladal v poznem 2.
Poglej Zaratustrstvo in Vadfradad II.
Vadfradad III.
Vadfradad III. (ali Autofradat II.) je bil drugi kralj Perzije (Farza), ki je vladal v prvi polovici 1.
Poglej Zaratustrstvo in Vadfradad III.
Vahbarz
Položaj Perzije/Farza v Ahemenisdkem cesarstvu Vahbarz, v grških virih znan kot Oborz, je bil v prvi polovici 2.
Poglej Zaratustrstvo in Vahbarz
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Zaratustrstvo in Veliki Horasan
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Zaratustrstvo in Veliki Iran
Veliki svečenik
Véliki svečenik ali vélika svečenica je naziv, ki običajno pomeni osebo na položaju glavnega svečenika/svečenice ali voditelja verske sekte.
Poglej Zaratustrstvo in Veliki svečenik
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Zaratustrstvo in Voda
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Zaratustrstvo in Vologas I.
Vologas IV.
Vologas IV.
Poglej Zaratustrstvo in Vologas IV.
Vologas VI.
Kovanec Vologasa VI.; datum ΘΛΦ TLF je leto 539 po selevkidskem štetju, sa pravi leto 227-228 n. št. Vologas VI.
Poglej Zaratustrstvo in Vologas VI.
Yazd
Yazd (Perzisko: یزد) je glavno mesto province Yazd v Iranu in center Zoroastrske kulture.
Poglej Zaratustrstvo in Yazd
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Zaratustrstvo in Zakavkazje
Zaratustra
Raffael Santi, ''Stara Atenska šola''. Spredaj je upodobljen Ptolemaj, v ozadju Zaratustra (fantazijski portret). Zaratustra (avesta Zaraθuštra, perzijsko زرتشت Zartošt) ali Zoroaster (grško Ζωροάστρης, Zōroastrēs), perzijski prerok in verski pesnik.
Poglej Zaratustrstvo in Zaratustra
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Zaratustrstvo in Zgodovina Armenije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Zaratustrstvo in Zgodovina Irana
1278
1278 (MCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zaratustrstvo in 1278
Prav tako znan kot Mazdaizem, Zaratustrijanstvo, Zoroastrijanstvo, Zoroastrizem, Zoroastrstvo.