Kazalo
60 odnosi: Šennong, Šiungnu, Šjang Džja, Šjao Šin, Šjao Džja, Šjao Ji, Štiriindvajset zgodovin, Čen Šov, Čin Ši Huang, Bambusni letopisi, Ban Gu, Bu Bing, Bu Ren, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Da Džja, Da Ding, Da Geng, Da Vu, Džao Vušu, Džičeng, Džjan Džja, Džong Ding, Dinastija Šang, Dinastija Han, Donghu, Dzu Šin, Dzu Ding, Dzu Ji, Dzuo Čjuming, Fusu, Geng Ding, Han (država), Jan (država), Jinšu, Ju Veliki, Knjiga Hana, Knjiga Kasnejšega Hana, Letopisi mojstra Jana, Letopisi vojskujočih se držav, Li Buvej, Lin Šin, Ling (dinastija Han), Lju Bej, Lu Dži, Mavzolej prvega cesarja Čina, Nan Geng, Obdobje vojskujočih se držav, Pan Geng, Partsko cesarstvo, Posmrtno ime, ... Razširi indeks (10 več) »
Šennong
Šennong/cesar Jan (炎帝) je bil prvi cesar starodavne Kitajske, ki za svoje ljudstvo ni izumil samo kmetijskega orodja, ampak tudi zelišča za zdravljenje bolezni svojega ljudstva; podoba na stenski sliki iz dinastije Han. Šennong (kitajsko 神農), v prostem prevodu "Božanski kmet" ali "Božanski svobodnjak", rojen kot Džjang Šinjan (姜石年), je bil mitološki kitajski vladar in po izročilu prvi cesar Jan.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Šennong
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Šiungnu
Šjang Džja
Šjang Džja ali Jang Džja (kitajsko 陽甲) z osebnim imenom Dzi He je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Šjang Džja
Šjao Šin
Šjao Šin (kitajsko 小辛), z osebnim imenom Dzi Song, je bil kralj kitajske dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Šjao Šin
Šjao Džja
Šjao Džja (kitajsko 小甲), z osebnim imenom Dzi Gao (子高), je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Šjao Džja
Šjao Ji
Šjao Ji (kitajsko 小乙) z osebnim imenom Dzi Lian je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Šjao Ji
Štiriindvajset zgodovin
Štiriindvajset zgodovin znane tudi kot Prave zgodovine so uradne zgodovine kitajskih dinastij od obdobje od najzgodnejše dinastije leta 3000 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Štiriindvajset zgodovin
Čen Šov
Čen Šov (kitajsko 陳壽), z vljudnostnim imenom Čengdzuo (承祚), je bil kitajski zgodovinar, ki je ustvarjal v obdobju treh kraljestev in dinastije Džin, * 233, † 297.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Čen Šov
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Čin Ši Huang
Bambusni letopisi
Bambusni letopisi (kitajsko 竹書紀年, pinjin Zhúshū Jìnián).
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Bambusni letopisi
Ban Gu
Ban Gu (kitajsko 班固, pinjin Bān Gù) je bil kitajski zgodovinar, pesnik in politik, najbolj znan po svojem prispevku pri pisanju Knjige Hana, druge od Štiriidvajsetih dinastičnih zgodovin Kitajske, * 32, cesarska Kitajska, † 92, Luojang, Kitajska.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Ban Gu
Bu Bing
Bu Bing (kitajsko 卜丙) ali Vaj Bing (kitajsko 外丙), rojen kot Dzi Šeng (kitajsko 子勝), je bil po Zapisih velikega zgodovinarja drugi kralj dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Bu Bing
Bu Ren
Bu Ren (kitajsko 卜壬) ali Vaj Ren (kitajsko 外壬), z osebnim imenom Dzi Fa, je bil kralj Kitajske iz dinastija Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Bu Ren
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Da Džja
Da Džja ali Taj Džja (kitajsko 太甲) z osebnim imenom Dzi Dži je bil sin kralja Da Dinga in kralj kitajske dinastija Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Da Džja
Da Ding
Da Ding (kitajsko 大丁, pinjin Dà Dīng) ali Taj Ding (kitajsko 太丁, pinjin Tài Dīng) je bil najstarejši sin kralja Tanga.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Da Ding
Da Geng
Da Geng ali Taj Geng (kitajsko 太庚), z osebnim imenom Dzi Bjan (子辨), je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Da Geng
Da Vu
Da Vu ali Taj Vu (kitajsko 太戊), z osebnim imenom Dzi Mi (子密), je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Da Vu
Džao Vušu
Džao Vušu (kitajsko 趙毋卹) s posmrtnim imenom Šjangdzi (襄子) je bil v poznem obdobju pomladi in jeseni od leta 458 do 425 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Džao Vušu
Džičeng
Dži ali Džičeng je bilo starodavno mesto na severu Kitajske, ki je postalo najdlje neprekinjeno naseljen del sodobnega Pekinga.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Džičeng
Džjan Džja
Džjan Džja (kitajsko 戔甲) ali He Dan Džja (kitajsko 河亶甲), z osebnim imenom Dzi Dženg, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Džjan Džja
Džong Ding
Džong Ding (kitajsko 仲丁), z osebnim imenom Dzi Džuang, je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Džong Ding
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Dinastija Šang
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Dinastija Han
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Donghu
Dzu Šin
Dzu Šin (kitajsko 祖辛) z osebnim imenom Dzi Dan je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Dzu Šin
Dzu Ding
Dzu Ding (kitajsko 祖丁) z osebnim imenom Dzi Šin je bil kralj kitajske dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Dzu Ding
Dzu Ji
Dzu Ji (kitajsko 祖乙) z osebnim imenom Dzi Teng je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Dzu Ji
Dzuo Čjuming
Dzuo Čjuming (kitajsko 左丘明, Wade-Giles Tso Ch'iuming) je bil kitajski zgodovinar in Konfucijev sodobnik, * 556 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Dzuo Čjuming
Fusu
Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Fusu
Geng Ding
Geng Ding (庚丁) ali Kang Ding (康丁), z rojstnim imenom Šjao, je bil kralj kitajske dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Geng Ding
Han (država)
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Han (država)
Jan (država)
url-status.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Jan (država)
Jinšu
Jinšu (kitajsko 殷墟, dobesedno Ruševine Jina) je najdišče ene od starodavnih in glavnih zgodovinskih prestolnic Kitajske.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Jinšu
Ju Veliki
Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Ju Veliki
Knjiga Hana
Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Knjiga Hana
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Knjiga Kasnejšega Hana
Letopisi mojstra Jana
Letopisi mojsta Jana ali Jan Jingovi letopisi (kitajsko 晏子春秋, Jandzi čunčju) so starodavno besedilo iz obdobja vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.). Letopisi vsebujejo zgodbe, govore in poročila, ki se pripisujejo Jan Jingu, slavnemu uradniku države Či in vojvode Džinga iz Čija (vladal 547–489 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Letopisi mojstra Jana
Letopisi vojskujočih se držav
Letopisi vojskujočih se držav ali Strategije vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國策, Džan guo ce, Wade–Giles Čan kuo ce) je starodavno kitajsko besedilo, ki vsebuje pripovedi o političnih manipulacijah in vojskovanju v obdobju vojskujočih se držav (5.-3. stoletje pr. n.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Letopisi vojskujočih se držav
Li Buvej
Li Buvej je bil kitajski trgovec in politik države Čin v obdobju vojskujočih se držav, * 291 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Li Buvej
Lin Šin
Lin Šin (kitajsko 廩辛) je bil kralj kitajske dinastija Šang, * ni znano, † ok.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Lin Šin
Ling (dinastija Han)
Ling (kitajsko 漢靈帝 / 漢灵帝, pinjin hàn líng dì) z osebnim imenom Liu Hong je bil 12.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Ling (dinastija Han)
Lju Bej
Lju Bej (mandarinska izgovarjava, kitajsko 劉備) z vljudnostnim imenom Šuande (kitajsko 玄德) je bil kitajski vojskovodja v pozni dinastiji Vzhodni Han, ki je kasneje postal ustanovitelj in cesar Šu Hana, enega od kitajskih kraljestev v obdobju treh kraljestev, * 161, † 10. junij 223.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Lju Bej
Lu Dži
Lu Dži (kitajsko (呂己) ali Jong Dži (雍己), z osebnim imenom Dzi Djan ali Dzi Džov, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang. V Zapisih velikega zgodovinarja ga Sima Čjan omenja kot osmega kralja Šanga, ki je nasledil svojega brata Šjao Džjaja. Ustoličen je bil je letu džjašu (甲戌) z Bojem kot glavnim mestom.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Lu Dži
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Mavzolej prvega cesarja Čina
Nan Geng
Nan Geng (kitajsko 南庚) z osebnom imenom Dzi Geng je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Nan Geng
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Obdobje vojskujočih se držav
Pan Geng
Pan Geng (kitajsko 盤庚), z osebnim imenom Dzi Šun, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Pan Geng
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Partsko cesarstvo
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Posmrtno ime
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Sima Čjan
Sima Tan
Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Sima Tan
Sun Čuan
Sun Čuan (kitajsko 孫權) z vljudnostnim imenom Džongmov (仲謀) in posmrtnim imenom Da, cesar Vuja (吳大帝), je bil ustanovitelj dinastije Vzhodni Vu, enega od kitajskih treh kraljestev, * 182, † 21. maj 252.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Sun Čuan
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Tri kraljestva
Trije vladarji in pet cesarjev
Trije vladarji in pet cesarjev so bili skupina mitoloških vladarjev in modrecev (šeng) iz starodavne Kitajske.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Trije vladarji in pet cesarjev
Vo Džja
Čjang Džja (kitajsko 羌甲) ali Vo Džja (kitajsko 沃甲) z osebim imenojm Dzi Ju, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Vo Džja
Vu Ji
Vu Ji iz dinastije Šang (kitajsko 武乙), z osebnim imenom Dzi Ču (子瞿), je bil od ok.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Vu Ji
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Vu, cesar Hana
Vuling
Vuling (poenostavljeno kitajsko 赵武灵王, tradicionalno kitajsko 趙武靈王) je bil v obdobju vojskujočih se držav od leta 325 pr.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Vuling
Zapisi treh kraljestev
Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n.
Poglej Zapisi velikega zgodovinarja in Zapisi treh kraljestev