Kazalo
55 odnosi: Anglija, Angra do Heroísmo, Asturija, Atlantski ocean, Atlantski tokovi, Azori, Barentsovo morje, Belfast, Bergen, Brazilski tok, Cambridge, Cornwall, Evropa, Finska, Floridski preliv, Geografija Evrope, Geografija Irske, Geografija Latvije, Geografija Norveške, Grofija Galway, Hebridi, Irska, Irska (otok), Islandija, Kantabrija, Kenozoik, Killarneyjski narodni park, Kurošio, Labradorski tok, Lofoti, Madeira, Medvedji otok, Narvik, Norveška, Norveško morje, Oceanski tok, Otočje Vega, Panamska ožina, Periglaciacija, Ponta Delgada, Rečna jegulja, Severna Amerika, Severna Evropa, Severna flota, Severna Norveška, Skandinavija, Sligo, Spitsberg, Svalbard, Tromsø, ... Razširi indeks (5 več) »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Zalivski tok in Anglija
Angra do Heroísmo
Angra do Heroísmo, splošno znana kot Angra, je občina in mesto na otoku Terceira v portugalski avtonomni regiji Azori.
Poglej Zalivski tok in Angra do Heroísmo
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Poglej Zalivski tok in Asturija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Zalivski tok in Atlantski ocean
Atlantski tokovi
V ekvatorialnem področju se pod vplivom pasatov pojavi proti zahodu severni in južni tok, med njima pa gvinejski protitok.
Poglej Zalivski tok in Atlantski tokovi
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Zalivski tok in Azori
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Zalivski tok in Barentsovo morje
Belfast
Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja') je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku.
Poglej Zalivski tok in Belfast
Bergen
Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.
Poglej Zalivski tok in Bergen
Brazilski tok
Brazilski tok je tok tople vode, ki teče proti jugu vzdolž brazilske južne obale do izliva Río de la Plata.
Poglej Zalivski tok in Brazilski tok
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Zalivski tok in Cambridge
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Zalivski tok in Cornwall
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zalivski tok in Evropa
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Zalivski tok in Finska
Floridski preliv
Pogled iz vesolja Floridski preliv (oz. Florida Straits) je najsevernejši morski preliv, ki povezuje Mehiški zaliv z Atlantskim oceanom.
Poglej Zalivski tok in Floridski preliv
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Zalivski tok in Geografija Evrope
Geografija Irske
Irska je otok v severozahodni Evropi v severnem Atlantskem oceanu, ki leži na evropski kontinentalni polici, delu evrazijske plošče.
Poglej Zalivski tok in Geografija Irske
Geografija Latvije
Latvija leži na vzhodnih obalah Baltskega morja na nivoju severozahodnega dela vzdigajoče vzhodnoevropske ploščadi, med Estonijo in Litvo.
Poglej Zalivski tok in Geografija Latvije
Geografija Norveške
Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.
Poglej Zalivski tok in Geografija Norveške
Grofija Galway
Grofija Galway (irsko Contae na Gaillimhe) je grofija na Irskem sredi zahodne Irske in je del province Connacht (angleško Connaught).
Poglej Zalivski tok in Grofija Galway
Hebridi
Zahodna Škotska s Hebridi Hebridi (angleško The Hebrides, gelsko Innse Gall) so arhipelag, dolg okoli 200 kilometrov, ob zahodni obali Škotske v Hebridskem morju.
Poglej Zalivski tok in Hebridi
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Zalivski tok in Irska
Irska (otok)
Lokacija Irske Irskim morjem na vzhodu. NASA, 4. januarja 2003. Irska je tretji največji otok v Evropi.
Poglej Zalivski tok in Irska (otok)
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Zalivski tok in Islandija
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Zalivski tok in Kantabrija
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Zalivski tok in Kenozoik
Killarneyjski narodni park
Kilarneyjski narodni park (irsko Páirc Náisiúnta Chill Airne) v bližini mesta Killarney v grofiji Kerry je bil prvi narodni park na Irskem.
Poglej Zalivski tok in Killarneyjski narodni park
Kurošio
Tok Kurošio je zahodni del severno-pacifiškega krožnega toka, ki se obrača v smeri urinega kazalca (levo zgoraj) Tok Kurošio (黒潮 "črna plina", tudi "Japonski tok") je tok, ki teče proti severu na zahodu severnega Tihega oceana.
Poglej Zalivski tok in Kurošio
Labradorski tok
Labradorski tok je eden od severnoatlantskih mrzlih tokov Labradorski tok je počasen, mrzel severnoatlantski oceanski tok.
Poglej Zalivski tok in Labradorski tok
Lofoti
Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.
Poglej Zalivski tok in Lofoti
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Zalivski tok in Madeira
Medvedji otok
Medvedji otok (norveško: Bjørnøya) je najjužnejši otok Svalbarda.
Poglej Zalivski tok in Medvedji otok
Narvik
Narvik (severnosamijsko Áhkanjárga) je po številu prebivalcev tretja največja občina v okrožju Nordland na Norveškem.
Poglej Zalivski tok in Narvik
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Zalivski tok in Norveška
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Zalivski tok in Norveško morje
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Zalivski tok in Oceanski tok
Otočje Vega
Vegaøyan (norveško) ali otočje Vega je skupina otokov v Norveškem morju, ki približno ustreza občini Vega.
Poglej Zalivski tok in Otočje Vega
Panamska ožina
Panamska zemeljska ožina (špansko Istmo de Panamà), zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko.
Poglej Zalivski tok in Panamska ožina
Periglaciacija
Periglaciacija (pridevnik periglacialen, ki se nanaša na kraje na robovih ledeniških območij) opisuje geomorfne procese, ki so posledica sezonskega taljenja in zmrzovanja, zelo pogosto na območjih permafrosta.
Poglej Zalivski tok in Periglaciacija
Ponta Delgada
Ponta Delgada (portugalska izgovorjava) je največja občina (concelho) in administrativno središče avtonomne regije Azori na Portugalskem.
Poglej Zalivski tok in Ponta Delgada
Rečna jegulja
Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.
Poglej Zalivski tok in Rečna jegulja
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Zalivski tok in Severna Amerika
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Zalivski tok in Severna Evropa
Severna flota
Severna flota (Severnij flot) je flota Ruske vojne mornarice na Arktiki.
Poglej Zalivski tok in Severna flota
Severna Norveška
Severna Norveška (bokmål Nord-Norge, urbano vzhodno norveško:, nynorsk Nord-Noreg; severnosamijsko Davvi-Norga) je geografska regija Norveške, ki jo sestavljata dve najsevernejši okrožji Nordland in Troms og Finnmark v skupaj približno 35 % norveške celine.
Poglej Zalivski tok in Severna Norveška
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Zalivski tok in Skandinavija
Sligo
Sligo (/ˈs´l´ig´əx/) je mesto na Irskem, glavno mesto irske grofije Sligo v provinci Connacht.
Poglej Zalivski tok in Sligo
Spitsberg
Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.
Poglej Zalivski tok in Spitsberg
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Zalivski tok in Svalbard
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu.
Poglej Zalivski tok in Tromsø
Valentia
Otok Valentia (irsko Dairbhre, pomeni 'hrastov gozd') je ena od najzahodnejših točk Irske.
Poglej Zalivski tok in Valentia
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Zalivski tok in Wales
Ynys Môn
Ynys Môn (Anglesey) je otok ob severozahodni obali Walesa.
Poglej Zalivski tok in Ynys Môn
Zahodna Norveška
Zahodna Norveška (norveško Vestlandet, Vest-Norge; Vest-Noreg) je geografska regija ob atlantski obali južne Norveške.
Poglej Zalivski tok in Zahodna Norveška
Zgodovina Norveške
Na zgodovino Norveške sta v izjemni meri vplivala relief in podnebje regije.
Poglej Zalivski tok in Zgodovina Norveške