Kazalo
252 odnosi: Absces, Aids, Akutna odpoved jeter, Albinizem, Aleksander Hržič, Alergen, Alex Kraaijeveld, Ameriški brancin, Analiza urina, André Lwoff, Anemija zaradi pomanjkanja železa, Antiparazitiki, insekticidi in repelenti, Aphelinus, Aseptični meningitis, Askarioza, Astma, Avtofagija, Ščitaste stenice, Ščurki, Škrgorepci, Živali, Živali na delovnem mestu, Žuželčje krilo, Žuželke, Čebele, Čistilna ustnača, Črna podgana, Črnosečna mrzlica, Črv, Čudežni mineral, Barvanje po Giemsi, Beauveria bassiana, Biološki nadzor škodljivcev, Biotska raznovrstnost, Bolhač, Bolhe, Botanični slovar, Bršljanova opnarka, Breguljka, Brucela, Bruceloza, Bukova kresilka, Cactoblastis cactorum, Caenorhabditis elegans, Celebeški nartničar, Celica T ubijalka, Ceponožci, Cista (biologija), Danica Tovornik, Deseteronožci, ... Razširi indeks (202 več) »
Absces
Absces ali ognojek je skupek gnoja, ki se je nakopičil v tkivu zaradi okužbe, najpogosteje z bakterijami in paraziti ali drugimi tujimi materiali (les, naboji, igle...). Ognojek je v bistvu obrambni odziv tkiva, s katerim se prepreči širjenje okužbe v okolico.
Poglej Zajedavstvo in Absces
Aids
Akvirírani imúnski deficítni sindróm, znan s kratico AIDS ali aids, ga poznamo tudi kot sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV).
Poglej Zajedavstvo in Aids
Akutna odpoved jeter
Akutna odpoved jeter je pojav prenehanja funkcije jeter zaradi obsežne bolezenske okvare jetrnega tkiva, kmalu po pojavu prvih znakov jetrne bolezni (npr. zlatenice).
Poglej Zajedavstvo in Akutna odpoved jeter
Albinizem
Primer albine živali: Pav v Beograjskem živalskem vrtu. Albinizem je genetska bolezen, za katero je značilno pomanjkanje melanina, pigmenta, ki daje barvo koži, lasem in očem.
Poglej Zajedavstvo in Albinizem
Aleksander Hržič
Aleksander Hržič, slovenski agronom, strokovnjak za varstvo rastlin, * 5. januar 1922, Murska Sobota, † 19. december 2008.
Poglej Zajedavstvo in Aleksander Hržič
Alergen
Alergen je vrsta antigena, ki povzroča zelo živahen imunski odziv, pri katerem se imunski sistem bori z zaznano domnevno grožnjo, ki je se sicer neškodljiva za telo.
Poglej Zajedavstvo in Alergen
Alex Kraaijeveld
Alex Robert Kraaijeveld, nizozemski biolog, * 1962.
Poglej Zajedavstvo in Alex Kraaijeveld
Ameriški brancin
Ameriški brancin (znanstveno ime Morone americana) je riba iz družine brancinov, ki je razširjena po Severni Ameriki.
Poglej Zajedavstvo in Ameriški brancin
Analiza urina
Analiza urina ali urinska analiza je sklop medicinskih preiskav, s katerimi ugotavljamo fizikalne in kemijske značilnosti seča (urina).
Poglej Zajedavstvo in Analiza urina
André Lwoff
André Lwoff, francoski mikrobiolog, molekularni biolog in akademik ruskega rodu, nobelovec, * 8. maj 1902, Ainay-le-Château, Francija, † 30. september 1994, Pariz.
Poglej Zajedavstvo in André Lwoff
Anemija zaradi pomanjkanja železa
Anemija zaradi pomanjkanja železa, tudi sideropenična anemija (iz grščine: penía - pomanjkanje +: síderos - železo) je zvrst slabokrvnosti, pri kateri se zaradi pomanjkanja železa ne more tvoriti zadostna količina hemoglobina v rdečih krvnih celicah oz.
Poglej Zajedavstvo in Anemija zaradi pomanjkanja železa
Antiparazitiki, insekticidi in repelenti
Kategorija:Zdravila P.
Poglej Zajedavstvo in Antiparazitiki, insekticidi in repelenti
Aphelinus
Aphelinus je rod parazitskih osic iz družine najezdnikov.
Poglej Zajedavstvo in Aphelinus
Aseptični meningitis
Aseptični meningitis je vnetje možganskih ovojnic (mening), ob katerem je v likvorju povečano število limfocitov (limfocitna pleocitoza), s standardnimi barvanji in kulturami likvorja pa ne moremo prikazati povzročitelja.
Poglej Zajedavstvo in Aseptični meningitis
Askarioza
Askarioza, tudi askariaza, je bolezen, ki jo povzroča zajedavska navadna glista Ascaris lumbricoides.
Poglej Zajedavstvo in Askarioza
Astma
Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Poglej Zajedavstvo in Astma
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Zajedavstvo in Avtofagija
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Zajedavstvo in Ščitaste stenice
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Zajedavstvo in Ščurki
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Zajedavstvo in Škrgorepci
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Zajedavstvo in Živali
Živali na delovnem mestu
Živali (oziroma hišni ljubljenčki) na delovnem mestu predstavljajo naraščajoči trend v svetu.
Poglej Zajedavstvo in Živali na delovnem mestu
Žuželčje krilo
porečnikov (Gomphidae) majskega hrošča Krila žuželk so parni izrastki žuželčjega zunanjega skeleta, ki jim omogočajo letenje.
Poglej Zajedavstvo in Žuželčje krilo
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Zajedavstvo in Žuželke
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Zajedavstvo in Čebele
Čistilna ustnača
Čistilna ustnača (znanstveno ime Labroides dimidiatus) je morska riba iz družine ustnač.
Poglej Zajedavstvo in Čistilna ustnača
Črna podgana
Črna podgana (znanstveno ime Rattus rattus) je glodavec iz družine Muridae.
Poglej Zajedavstvo in Črna podgana
Črnosečna mrzlica
Črnosečna mrzlica je zaplet pri malariji, pri katerem hemoglobinurija (prisotnost hemoglobina v urinu) povzroči akutno odpoved ledvic, seč pa se obarva temno rjavordeče.
Poglej Zajedavstvo in Črnosečna mrzlica
Črv
Deževnik, ki sodi med kolobarnike, je klasičen zgled za črva ''Paragordius tricuspidatus'', živa nit Črv je skupna oznaka za večcelične živali z mehkim, valjastim telesom brez okončin, ki se premikajo s plazenjem.
Poglej Zajedavstvo in Črv
Čudežni mineral
Čudežni mineral, tudi čudežna mineralna raztopina, navadno imenovana kar MMS (ang. "Miracle Mineral Solution", tudi "Master Mineral Solution"), je klorov dioksid, industrijsko belilo, ki ga lažno prodajajo kot zdravilno sredstvo.
Poglej Zajedavstvo in Čudežni mineral
Barvanje po Giemsi
Tripanosomi, obarvani po Giemsi. Barvanje po Giemsi je barvanje mikroskopskih preparatov z barvilom, ki vsebuje sol metilenskega modrila in eozina ter razne azurje (raztopljene v glicerinu in metanolu) in omogoča diferenciacijo krvnih telesc in prikaz krvnih zajedavcev.
Poglej Zajedavstvo in Barvanje po Giemsi
Beauveria bassiana
Beauveria bassiana je entomopatogena gliva, ki se v naravi pojavlja v zemlji po celem svetu in deluje kot parazit na različnih vrstah členonožcev.
Poglej Zajedavstvo in Beauveria bassiana
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Poglej Zajedavstvo in Biološki nadzor škodljivcev
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Zajedavstvo in Biotska raznovrstnost
Bolhač
Dalmatinski bolhač ''Chrysanthemum'' (''Tanacetum'') ''coccineum'' Bolhač je skupno ime za več vrst cvetnic iz rodu krizantem (Chrysanthemum), ki jih zaradi privlačnih cvetov gojimo kot okrasne rastline.
Poglej Zajedavstvo in Bolhač
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Zajedavstvo in Bolhe
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Zajedavstvo in Botanični slovar
Bršljanova opnarka
Bršljanova opnarka (znanstveno ime Colletes hederae) je vrsta divjih čebel iz družine opnark, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Zajedavstvo in Bršljanova opnarka
Breguljka
Breguljka (znanstveno ime Riparia riparia) je ena najmanjših predstavnic družine lastovk, ki gnezdi po vsej Evropi in Sredozemlju ter delu Severne Amerike, pozimi pa se seli južno, na jug in vzhod Afrike, Južno Azijo ter Južno Ameriko.
Poglej Zajedavstvo in Breguljka
Brucela
Brucéla (lat. Brucella) je rod gramnegativnih, negibljivih kokoidnih ali paličastih bakterij.
Poglej Zajedavstvo in Brucela
Bruceloza
Brucelóza je vročinska, navadno endemična bolezen človeka ali živali, ki jo povzročajo brucele (rod bakterij, s številnimi vrstami in biotipi).
Poglej Zajedavstvo in Bruceloza
Bukova kresilka
Bukova kresilka tudi kresilna goba (znanstveno ime Fomes fomentarius) je neužitna goba iz družine Polyporaceae (luknjarke), ki se uporablja tudi v zdravilne namene. Nekdaj so jo uporabljali za netenje ognja, zdravilci pa so z njo zaustavljali kri. Razširjena je v Evropi, Aziji, Afriki in Severni Ameriki.
Poglej Zajedavstvo in Bukova kresilka
Cactoblastis cactorum
''Cactoblastis cactorum'' Cactoblastis cactorum je nočni metulj iz družine vešč (Pyralidae), ki v naravi zajeda kaktuse, predvsem opuncije.
Poglej Zajedavstvo in Cactoblastis cactorum
Caenorhabditis elegans
Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).
Poglej Zajedavstvo in Caenorhabditis elegans
Celebeški nartničar
Celebeški nartničar (znanstveno ime Tarsius tarsier) je vrsta majhne polopice, ki prebiva na nekaterih otokih v Jugovzhodni Aziji. Je tipska vrsta za rod nartničarjev. Aktiven je ponoči, prehranjuje pa se povečini z žuželkami. Zaradi izsekavanja gozdov, predvsem dreves, obraslih s smokvovci, spada med ogrožene vrste.
Poglej Zajedavstvo in Celebeški nartničar
Celica T ubijalka
Celice T ubijalke (žargonsko tudi samo ubijalke), citotoksični limfociti ali celice T CD8 so podvrsta limfocitov, podobnih limfocitom T. Odgovorne so za celično imunost, ker raztapljajo antigensko tuje celice.
Poglej Zajedavstvo in Celica T ubijalka
Ceponožci
Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.
Poglej Zajedavstvo in Ceponožci
Cista (biologija)
V biologiji je cista dormantna stopnja v življenjskem krogu mikroorganizmov, kot so bakterije in protisti, pa tudi nekaterih višjih nevretenčarjev.
Poglej Zajedavstvo in Cista (biologija)
Danica Tovornik
Danica (Daniela) Tovornik, slovenska biologinja in kemičarka, medicinska entomologinja, 2. julij 1927, Sarajevo, † april 2012, Ljubljana.
Poglej Zajedavstvo in Danica Tovornik
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Zajedavstvo in Deseteronožci
Dišeča metlika
Dišeča metlika (znanstveno ime Dysphania ambrosioides, prej Chenopodium ambrosioides) je zdravilno zelišče iz družine ščirovk, ki izvira iz Centralne in Južne Amerike.
Poglej Zajedavstvo in Dišeča metlika
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Poglej Zajedavstvo in Domači pes
Dracunculus medinensis
Dracunculus medinensis (tudi »mali zmaj iz Medine«) nitasti zajedavski helmint iz naddružine Dracunculoidea, ki povzroča drakunkulozo oz.
Poglej Zajedavstvo in Dracunculus medinensis
Driska
Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata.
Poglej Zajedavstvo in Driska
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Zajedavstvo in Dvojnonoge
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Zajedavstvo in Dvokrilci
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Poglej Zajedavstvo in Ekološki dejavnik
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Zajedavstvo in Ekologija
Ekologija dela
Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.
Poglej Zajedavstvo in Ekologija dela
Elefantiaza
Elefantiaza, pravilneje limfatična filariaza, je bolezen, ki jo povzročajo zajedavski črvi naddružine Filarioidea.
Poglej Zajedavstvo in Elefantiaza
Enakonožci
Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Enakonožci
Endosimbioza
doi.
Poglej Zajedavstvo in Endosimbioza
Entamoeba histolytica
Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.
Poglej Zajedavstvo in Entamoeba histolytica
Entomofagija
oso nočnih pavlinčkov, ki jih postrežejo v kruhu za prehrano ljudi Entomofagíja (iz starogrškega ἔντομον éntomon »žuželka« in φαγεῖν phagein »jesti«) je prehranjevanje z žuželkami.
Poglej Zajedavstvo in Entomofagija
Eozinofilija
Eozinofilíja pomeni zvišano koncentracijo eozinofilcev v cirkulirajoči krvi (eozinofilna levkocitoza) ali povečano število eozinofilcev in/ali njihovih predstopenj v kostnem mozgu.
Poglej Zajedavstvo in Eozinofilija
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Zajedavstvo in Epiderm
Epifit
Epifit je rastlina, ki ima korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji.
Poglej Zajedavstvo in Epifit
Ergotizem
Ergotízem (tudi žitna kuga,(2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 1060. žitna božjast ali ogenj sv. Antona) je kronična zastrupitev z rženimi rožički (Claviceps purpurea) ali njihovimi alkaloidi (npr. z ergotaminom), za katero so značilni spazmi arterij spodnjih udov, redkeje rok, lahko z gangrenami, ter znaki vzburjenja ali depresije osrednjega živčevja.
Poglej Zajedavstvo in Ergotizem
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Poglej Zajedavstvo in Evglenofiti
Farmakodinamika
Farmakodinamika je veda, ki preučuje učinke zdravil na organizem ter mehanizme njihovega delovanja in ugotavlja razmerje med koncentracijo zdravila in učinkom.
Poglej Zajedavstvo in Farmakodinamika
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Zajedavstvo in Formaldehid
Galapaški otoki
Galapáški otóki (špansko Islas Galápagos, uradno Archipiélago de Colón) so arhipelag 14 večjih otokov, 3 manjših otokov in 107 otočkov in čeri v Tihem oceanu okrog 1000 km zahodno od obale Južne Amerike, prečka jih tudi ekvator.
Poglej Zajedavstvo in Galapaški otoki
Garje
Garje (skabies, poljudno tudi srbečica) so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei).
Poglej Zajedavstvo in Garje
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Zajedavstvo in Genetsko vtisnjenje
Giardia intestinalis
Giardia intestinalis (tudi Giardia lamblia ali Lamblia intestinalis) je bičkar iz rodu Giardia, ki kot zajedavec naseljuje tanko črevo človeka in nekaterih živali ter lahko povzroči giardiozo.
Poglej Zajedavstvo in Giardia intestinalis
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Zajedavstvo in Gliste
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Zajedavstvo in Glive
Glivna bolezen
Glivna bolezen ali mikoza je bolezen, ki jo povzročijo zajedavske glive: kvasovke, plesni in dermatofiti.
Poglej Zajedavstvo in Glivna bolezen
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Zajedavstvo in Gnezdo
Goa'uldi
Goa'uld Goa'uldi so v izmišljenem svetu televizijske serije Zvezdna vrata parazitska rasa, ki za gostitelje izbira v glavnem ljudi.
Poglej Zajedavstvo in Goa'uldi
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Zajedavstvo in Goba
Gostitelj (biologija)
Gostitelj je življenjsko okolje za zajedavca, lahko je žival, človek ali rastlina.
Poglej Zajedavstvo in Gostitelj (biologija)
Halo: Combat Evolved
Halo: Combat Evolved (tudi Halo) je prva igra trilogije videoiger Halo, v Evropi izdana 14. novembra 2001 in tudi 10.
Poglej Zajedavstvo in Halo: Combat Evolved
Hans Joachim Bremermann
Hans Joachim Bremermann, nemško-ameriški matematik in biofizik, * 14. september 1926, Bremen, † 21. februar 1996, Berkeley, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Zajedavstvo in Hans Joachim Bremermann
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Zajedavstvo in Hemolimfa
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Poglej Zajedavstvo in Henri de Saint-Simon
Hiperparazit
pmid.
Poglej Zajedavstvo in Hiperparazit
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Poglej Zajedavstvo in Imunost
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Zajedavstvo in Imunski sistem
Inkvilinizem
Inkvilinízem (iz latinske besede inquilinus - stanovalec) je prostorsko sožitje (simbioza) dveh vrstno različnih organizmov, pri čemer je samo en organizem odvisen od drugega, vendar mu ne škoduje, in je tip priskledništva oz.
Poglej Zajedavstvo in Inkvilinizem
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Zajedavstvo in Integument
Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1)
Into the Fire je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri so Carterjeva, Daniel in O'Neill še vedno ujeti na Hathorinem planetu.
Poglej Zajedavstvo in Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1)
Ivermektin
Ivermektín, pod zaščitenim imenom Stromectol in drugimi, je zdravilo za zdravljenje okužb z zajedavci.
Poglej Zajedavstvo in Ivermektin
Izpuščaj
Izpuščaj na hrbtu. Izpuščáj, príšč ali eksantém so enakomerno ali neenakomerno raztresene kožne vzbrsti (eflorescence) po površju telesa.
Poglej Zajedavstvo in Izpuščaj
Johannes Andreas Grib Fibiger
Johannes Andreas Grib Fibiger, danski zdravnik in patolog, nobelovec, * 23. april 1867, Silkeborg, Danska, † 23. april 1928, København.
Poglej Zajedavstvo in Johannes Andreas Grib Fibiger
Jolinar's Memories (Zvezdna vrata SG-1)
Jolinar's Memories je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri v štab SG prispe Tok'ra Martouf z zelo slabo novico: Samanthin oče Jacob in njegov Tok'ra parazit Selmak sta postala talca zlobnega lorda Sokarja.
Poglej Zajedavstvo in Jolinar's Memories (Zvezdna vrata SG-1)
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Zajedavstvo in Kače
Kafrovec
Kafrovec (znanstveno ime Cinnamomum camphora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.
Poglej Zajedavstvo in Kafrovec
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Kaparji
Kleptofarmakofagija
pisančkov) se hrani z gosenico vrste ''Idea blanchardii blanchardii''. Od leve proti desni: ''Euploea algea kirbyi'', ''Ideopsis juventa tontoliensis'', ''Danaus ismare ismare''. Kleptofarmakofagija je izraz, ki se uporablja za opisovanje ekološkega odnosa med dvema različnima organizmoma, kjer prvi krade in uživa kemične spojine drugega.
Poglej Zajedavstvo in Kleptofarmakofagija
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Zajedavstvo in Klopi
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Zajedavstvo in Koala
Košeniljka
Košeníljka (znanstveno ime Dactylopius coccus) je žuželka iz podreda Sternorrhyncha, iz katerega izhaja škrlatna barva karmin za barvanje.
Poglej Zajedavstvo in Košeniljka
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Zajedavstvo in Kožekrilci
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Zajedavstvo in Kobilice
Koevolucija
Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.
Poglej Zajedavstvo in Koevolucija
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Zajedavstvo in Kolobarniki
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Zajedavstvo in Korenina
Koruzna snet
Koruzna snet (znanstveno ime Ustilago maydis) je gliva z užitnim plodiščem, ki zajeda koruzne storže.
Poglej Zajedavstvo in Koruzna snet
Krvavkin najezdnik
Krvavkin najezdnik (znanstveno ime Aphelinus mali) je vrsta parazitske osice, ki je notranji zajedavec škodljivca sadnega drevja, krvave uši.
Poglej Zajedavstvo in Krvavkin najezdnik
Krvobetna čeladica
Krvobetna čeladica (znanstveno ime Mycena haematopus) je vrsta glive iz družine Mycenaceae, pogosta v Evropi in Severni Ameriki, raste pa tudi na Japonskem in v Venezueli.
Poglej Zajedavstvo in Krvobetna čeladica
Ksenodiagnoza
Ksenodiagnóza (grško: ksénos – tuj, tujec) je posredna diagnoza nalezljive bolezni, ki temelji na hranjenju laboratorijsko gojenega neokuženega gostitelja na človeku s sumom na to bolezen in kasnejši mikroskopski preiskavi črevesne vsebine gostitelja na mikrobne povzročitelje.
Poglej Zajedavstvo in Ksenodiagnoza
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Zajedavstvo in Kukavičevke
Kukavica
Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.
Poglej Zajedavstvo in Kukavica
Kuna belica
Kúna belíca (znanstveno ime Martes foina) je zver iz rodu kun.
Poglej Zajedavstvo in Kuna belica
Lasnica
Izraz lasnica se lahko nanaša na.
Poglej Zajedavstvo in Lasnica
Legacy (Zvezdna vrata SG-1)
Legacy je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri med rutinsko misijo SG-1 odkrije sobo s trupli Goa'uldov, ki so se zoperstavili svojim lordom.
Poglej Zajedavstvo in Legacy (Zvezdna vrata SG-1)
Legioneloza
Legioneloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča rod gramnegativnih bakterij Legionella.
Poglej Zajedavstvo in Legioneloza
Leglica
Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.
Poglej Zajedavstvo in Leglica
Lišmanioza
Lišmanioza ali leishmanioza je skupina bolezni, ki jo povzročajo bičkarji iz rodu lišmanij, ter jih na človeka prenašajo razne vrste metuljastih mušic iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia, mogoč pa je tudi neposreden prenos s človeka na človeka.
Poglej Zajedavstvo in Lišmanioza
Lilijana Bizjak Mali
Lilijana Bizjak Mali, slovenska biologinja, zoologinja.
Poglej Zajedavstvo in Lilijana Bizjak Mali
Limfadenitis
Limfadenitis (vnetje bezgavk) je akutna okužba ene ali več bezgavk.
Poglej Zajedavstvo in Limfadenitis
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Zajedavstvo in Listne uši
Listonožci
Listonožci (znanstveno ime Branchiopoda) so primitiven, a raznolik razred rakov, v katerega uvrščamo okoli 1000 danes živečih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Listonožci
Lovorovke
Lovorovke (znanstveno ime Lauraceae) so družina kritosemenk, v katero spadajo številne v gospodinjstvu uporabne rastline, kot so rod Cinnamomum (za pridobivanje cimeta), vrsta Persea americana (avokadovec, kot avokado v prehrani) in rod Laurus (lovor, kot začimba).
Poglej Zajedavstvo in Lovorovke
Lusnec
Lusnec (znanstveno ime Lathraea squamaria) je zajedavka iz družine pojalnikovk.
Poglej Zajedavstvo in Lusnec
Maksilopodi
Maksilopodi (znanstveno ime Maxillopoda) so raznolik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 23.000 danes znanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Maksilopodi
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Zajedavstvo in Malarija
Medosledci
Medosledci (znanstveno ime Indicatoridae) so družina ptic iz reda plezalcev, razširjena po tropskih predelih Starega sveta in Himalaji.
Poglej Zajedavstvo in Medosledci
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Mehkužci
Meningitis
Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače.
Poglej Zajedavstvo in Meningitis
Mesarske muhe
Mesarske muhe (znanstveno ime Sarcophagidae), sestavljenka iz grških besed σαρкο - meso in Φαρκο - požiralec) so družina dvokrilcev. Na svetu živi okoli 2600 vrst mesarskih muh in so razširjene po vseh kontinentih. Ime so dobile po značilnosti, da se ličinke nekaterih vrst prehranjujejo z odmirajočim živalskim tkivom, kar človek izkorišča v medicini.
Poglej Zajedavstvo in Mesarske muhe
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Zajedavstvo in Meso
Metuljnice
Shema cveta metuljnic (glicinija ''Wisteria sinensis'') Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris. Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi.
Poglej Zajedavstvo in Metuljnice
Migracija živali
Migracija črnorepega gnuja ''Connochaetes taurinus'' preko reke v Vzhodni Afriki. Migracija živali je običajno sezonski premik posameznih živali na razmeroma dolge razdalje.
Poglej Zajedavstvo in Migracija živali
Mikroflora
Mikroflora so majhni organizmi, vidni pod mikroskopom ki živijo v določenem okolju.
Poglej Zajedavstvo in Mikroflora
Mikrosporija
lezije brez dlak pojavljajo predvsem po glavi, vratu, tačkah in repu. Mikrosporija ali mikrosporoza je mikoza kože, ki jo povzročajo glive iz rodu Microsporum.
Poglej Zajedavstvo in Mikrosporija
Mimikrija
os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.
Poglej Zajedavstvo in Mimikrija
Miokarditis
Miokardítis je vnetje srčne mišičnine (miokarda), ki ga najpogosteje povzročajo virusi, bakterije in imunski procesi.
Poglej Zajedavstvo in Miokarditis
Molj jelovih iglic
Molj jelovih iglic (znanstveno ime Argyresthia fundella) je nočni metulj iz družine zapredkarjev, primarni parazit jelovih dreves, ki je razširjen po Evropi.
Poglej Zajedavstvo in Molj jelovih iglic
Morski piškur
Morski piškur (znanstveno ime Petromyzon marinus) je zajedavska vrsta piškurjev, ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega Atlantika, zahodnega Sredozemlja in v vodah Velikih jezer v Severni Ameriki.
Poglej Zajedavstvo in Morski piškur
Morski prašiček
Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.
Poglej Zajedavstvo in Morski prašiček
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Zajedavstvo in Mravlje
Naegleria fowleri
Naegleria fowleri (tudi zemeljska ameba) je prostoživeč parazitski ameboidni protist iz rodu Naegleria, ki pri človeku povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz.
Poglej Zajedavstvo in Naegleria fowleri
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Zajedavstvo in Nalezljiva bolezen
Navadna glistovnica
Navadna glistovnica (znanstveno ime Dryopteris filix-mas) je pogosta vrsta praproti severne poloble.
Poglej Zajedavstvo in Navadna glistovnica
Navadna pijavčica
Navadna pijavčica (znanstveno ime Helobdella stagnalis) je pijavka iz družine listastih pijavk.
Poglej Zajedavstvo in Navadna pijavčica
Navadni šimpanz
Navadni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes) je vrsta opic iz rodu šimpanzov.
Poglej Zajedavstvo in Navadni šimpanz
Navadni mravljinčar
Navadni mravljinčar (znanstveno ime Myrmecophilus acervorum) je vrsta kobilice iz družine mravljinčarjev, ki živi kot zajedavec v gnezdih različnih vrst mravelj.
Poglej Zajedavstvo in Navadni mravljinčar
NF-κB
Transkripcijski faktor jedrni faktor – κB (NF-κB) je proteinski kompleks, ki ima bistveno vlogo pri aktivaciji imunskega odgovora.
Poglej Zajedavstvo in NF-κB
Nogači
Nogači ali morski pajki (znanstveno ime Pycnogonida) so majhen razred v morju živečih pipalkarjev, v katerega uvrščamo en sam red, Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Nogači
Notranji zajedavec
Notranji zajedavec ali endoparazit je zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja.
Poglej Zajedavstvo in Notranji zajedavec
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Zajedavstvo in Obustni aparat
Odpornost proti zdravilu
Odpornost (rezistenca) proti zdravilu pomeni zmanjšano odzivnost določenega mikroorganizma na protimikrobno zdravilo ali celic oziroma tkiv na antineoplastično zdravilo.
Poglej Zajedavstvo in Odpornost proti zdravilu
Odstop mrežnice
Odstop mrežnice (ablacija retine) je pojav, ko očesna mrežnica odstopi od retinalnega pigmentnega epitelija oziroma se odlušči od zadnje stene, pri tem pa se prekine dobava krvi in hranil vanjo.
Poglej Zajedavstvo in Odstop mrežnice
Oksalna kislina
Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.
Poglej Zajedavstvo in Oksalna kislina
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Zajedavstvo in Okužba
Orjaška skolija
Orjaška skolija (znanstveno ime Megascolia maculata) je vrsta ozkopase ose iz družine skolij, razširjena po Sredozemlju in Zahodni Aziji.
Poglej Zajedavstvo in Orjaška skolija
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Zajedavstvo in Pahljačekrilci
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Zajedavstvo in Pajki
Paraponera clavata
Paraponera clavata je vrsta mravlje, ki prebiva v nižinskih deževnih gozdovih na območju, ki se razteza od Nikaragve in južnega dela Hondurasa v Medmorski Ameriki do Paragvaja v Južni Ameriki.
Poglej Zajedavstvo in Paraponera clavata
Parazitoid
listno uš, ki bo gostitelj ličinki Parazitoid je organizem, ki preživi znaten del svojega življenjskega kroga pritrjen na površini ali v notranjosti gostiteljskega organizma, s katerim se prehranjuje in ga sčasoma ubije, nakar živi samostojno.
Poglej Zajedavstvo in Parazitoid
Parazitologija
Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva).
Poglej Zajedavstvo in Parazitologija
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Zajedavstvo in Patogen
Perioralni dermatitis
Perioralni dermatitis (ali dermatitis perioralis) je kožna bolezen, pri kateri se predvsem okoli ust pojavljajo rdečkaste spremembe (papule in pustule), ki spominjajo na akne in/ali rozaceo.
Poglej Zajedavstvo in Perioralni dermatitis
Perocetna kislina
Perocetna kislina-C2H4O3- je bistra, brezbarvna spojina.
Poglej Zajedavstvo in Perocetna kislina
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Zajedavstvo in Peroksisom
Pijavke
Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri.
Poglej Zajedavstvo in Pijavke
Pitohui dichrous
Pitohui dichrous je strupena ptica pevka iz rodu Pitohui, ki prebiva na območju Nove Gvineje.
Poglej Zajedavstvo in Pitohui dichrous
Pljučna hipertenzija
Pljučna hipertenzija je povišan krvni tlak v sistemu pljučne odvodnice (pljučne arterije), in sicer o pljučni hipertenziji govorimo, ko je sistolični tlak v pljučni arteriji višji od 35 mmHg, povprečni tlak v pljučni arteriji pa enak ali višji od 25 mmHg.
Poglej Zajedavstvo in Pljučna hipertenzija
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Poglej Zajedavstvo in Pljučnica
Podančica
Podančica (znanstveno ime Enterobius) je rod 2-10 mm dolgemu črvu podobnih črevesnih zajedavcev.
Poglej Zajedavstvo in Podančica
Pojalniki
Pojalniki (znanstveno ime Orobanche) so rod zajedavskih rastlin brez klorofila iz družine pojalnikovke (Orobanchaceae).
Poglej Zajedavstvo in Pojalniki
Pojalnikovke
Pojalnikovke (znanstveno ime Orobanchaceae) so družina rastlin iz reda ustnatičevci (Lamiales), ki zajema več kot 200 vrst.
Poglej Zajedavstvo in Pojalnikovke
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Zajedavstvo in Polži
Poliembrionija
semenčico oplojeno žensko jajčece). Poliembrionija ali poliembrija je fenomen, ki se zgodi, kadar se iz enega oplojenega jajčeca razvijeta dva ali več zarodkov (embrijev).
Poglej Zajedavstvo in Poliembrionija
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Zajedavstvo in Polkrilci
Polonice
Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Zajedavstvo in Polonice
Porabnik (ekologija)
Porabnik (s tujko konzument) je v prehranjevalni verigi tisti organizem, ki dobi energijo za rast in vzdrževanje homeostaze tako, da konzumira druge organizme.
Poglej Zajedavstvo in Porabnik (ekologija)
Postranice
Postranice ali bibe (znanstveno ime Amphipoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih vrst, ki živijo večinoma v morjih in jih prepoznamo po bočno sploščenem telesu.
Poglej Zajedavstvo in Postranice
Potočni škržek
Potočni škržek, znanstveno ime Unio crassus je vrsta sladkovodnih školjk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Zajedavstvo in Potočni škržek
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Zajedavstvo in Prašne uši
Prasketač
Prasketač (znanstveno ime Brachinus crepitans) je vrsta krešiča.
Poglej Zajedavstvo in Prasketač
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Zajedavstvo in Prave muhe
Prave veverice
orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.
Poglej Zajedavstvo in Prave veverice
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Pršice
Prehranjevanje
Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.
Poglej Zajedavstvo in Prehranjevanje
Prey (videoigra)
Prey je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra razvijalcev Human Head Studios, ki je izšla v založbi 2K Games za MS Windows ter v založbi Venom Games za Xbox 360.
Poglej Zajedavstvo in Prey (videoigra)
Prirojena imunost
Prirojena (nespecifična ali naravna) imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri delujejo mehanizmi, ki preprečujejo vstop infekcijskim agensom v organizem, odstranjujejo tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme ali zajedavce in ne vključujejo imunskega odziva, ampak temeljijo na anatomskih in mehaničnih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh kot je npr.
Poglej Zajedavstvo in Prirojena imunost
Priskledništvo
Kravja čaplja, ''Bubulcus ibis'', je tipičen primer priskledništva. Sprehaja se po polju med govedi in konji, ter se prehranjuje z mrčesom, ki ga odganjajo živali na paši. Čaplja v tem odnosu pridobi, medtem ko na živino to ne vpliva. Priskledništvo ali komenzalízem (latinsko con - pri + mensa - miza) označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov (prisklednik ali komenzal) koristi, drugi (gostitelj) pa nima niti koristi niti škode.
Poglej Zajedavstvo in Priskledništvo
Pritlikavi listni zavrtači
Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Pritlikavi listni zavrtači
Prokalcitonin
Prókalcitonín (krajš. PCT) je peptid, ki predstavlja predstopnjo kalcitonina v ščitnici (v parafolikularnih celicah) in beljakovino akutne faze vnetja, med katero jo sproščajo različne vrste celic zunaj ščitnice.
Poglej Zajedavstvo in Prokalcitonin
Radiata
Radiata je takson, ki so ga nekoč uporabljali za klasifikacijo živali z radialno simetričnim (zvezdasto somernim) telesom.
Poglej Zajedavstvo in Radiata
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Rastline
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Zajedavstvo in Rastlinojedec
Rečna slepota
Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota in Roblesova bolezen, je bolezen, ki jo povzroča okuženje s zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus.
Poglej Zajedavstvo in Rečna slepota
Resasti škrobotec
Resasti škrobotec (znanstveno ime Rhinanthus glacialis) je vrsta zeli iz družine pojalnikovk (Orobanchaceae), ki so jo nekdaj uvrščali med črnobinovke (Scrophulariaceae).
Poglej Zajedavstvo in Resasti škrobotec
Rodnost populacije
Rodnost populacije je povečanje osebkov populacije zaradi razmnoževanja organizmov, s pogojem ustreznega življenjskega okolja.
Poglej Zajedavstvo in Rodnost populacije
Samomorilski inhibitor
Samomorilski inhibitor (tudi samomorilski zaviralec) je tip ireverzibilnih encimskih inhibitorjev, ki se veže na encim kot analog substrata in tvori ireverzibilni kompleks med normalno katalitično reakcijo.
Poglej Zajedavstvo in Samomorilski inhibitor
Savo Brelih
Savo Brelih, slovenski zoolog, 5. maj 1927, Ljubljana, † 2. marec 2012, Ljubljana.
Poglej Zajedavstvo in Savo Brelih
Sesači
Sesači (znanstveno ime Trematoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Zajedavstvo in Sesači
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Zajedavstvo in Seznam bioloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Zajedavstvo in Seznam ekoloških vsebin
Shistosomoza
Shistosomoza (znana tudi kot bilharzioza, polžja mrzlica in kuga Katayama) je bolezen, ki jo povzroča zajedavski črv vrste Schistosoma.
Poglej Zajedavstvo in Shistosomoza
Silvan Vodopivec
Silvan Vodopivec, slovenski veterinar, * 22. november 1910, Trst, † 12. februar 1974, Ljubljana.
Poglej Zajedavstvo in Silvan Vodopivec
Siva breskova uš
Siva breskova uš (znanstveno ime Myzus persicae) je listna uš, ki je škodljivec na breskovih drevesih.
Poglej Zajedavstvo in Siva breskova uš
Smrtoglavec
Smrtoglavec (znanstveno ime Acherontia atropos) je nočni metulj iz družine veščcev, razširjen po večjem delu Afrike, Evrope in Južne Azije ter znan predvsem po človeški lobanji podobnem vzorcu na hrbtni strani oprsja.
Poglej Zajedavstvo in Smrtoglavec
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Zajedavstvo in Sožitje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Zajedavstvo in Stari Egipt
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Stenice
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Zajedavstvo in Strigalice
Strjevanje krvi
Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki.
Poglej Zajedavstvo in Strjevanje krvi
Strupenost
Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.
Poglej Zajedavstvo in Strupenost
Sud
Sud (arabsko Sadd / سد /-pregrada, jez – tudi s-Sudd ali al-Sudd) je veliko močvirje v Južnem Sudanu, ki ga oblikuje Bahr Džabal, del Belega Nila.
Poglej Zajedavstvo in Sud
Tanko črevo
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil.
Poglej Zajedavstvo in Tanko črevo
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Zajedavstvo in Termiti
Tetraciklinski antibiotik
Skeletna formula tetraciclin z oštevilčenimi in označenimi atomi in šestčlenskimi obroči. Tetraciklinski antibiotiki oziroma tetraciklini so skupina antibiotikov s širokim spektrom delovanja, ki se vežejo na ribosomsko podenoto 30 S in zavirajo sintezo beljakovin pri bakterijah.
Poglej Zajedavstvo in Tetraciklinski antibiotik
Tkivni bazofilec
Tkivni bazofilec, mastocit ali pitanka je velika celica intersticijskega veziva z bazofilnimi, metakromatskimi zrnci v citoplazmi, ki je vpletena v alergijske in vnetne reakcije.
Poglej Zajedavstvo in Tkivni bazofilec
Torchwood (serija)
Torchwood (angleška izgovarjava) je britanska znanstvenofantastična televizijska serija, ki jo je ustvaril Rusell T. Davies, glavni vlogi pa igrata John Barrowman in Eve Myles.
Poglej Zajedavstvo in Torchwood (serija)
Toxoplasma gondii
Toxoplasma gondii (grško toxon - lok + plasma - oblika) je parazitska pražival iz debla Apicomplexa.
Poglej Zajedavstvo in Toxoplasma gondii
Trajnostna arhitektura
Trajnostna arhitektura je odgovor na negativne pojave v arhitekturi 20.
Poglej Zajedavstvo in Trajnostna arhitektura
Transgene rastline
Kenijci med ogledom nasada Bt koruze Transgene rastline vsebujejo enega ali več genov, ki so bili preneseni iz druge vrste.
Poglej Zajedavstvo in Transgene rastline
Trichinella spiralis
Trichinella spiralis (tudi lasnica) je parazitski helmint iz debla glist.
Poglej Zajedavstvo in Trichinella spiralis
Trihineloza
Trihinelóza, tudi trihinóza, je bolezen, ki jo povzroči okužba z zajedavcem trihino in se kaže s prebavnimi motnjami, periorbitalnim edemom, vnetjem in otrdelostjo mišic z bolečino, vročino in eozinofilijo.
Poglej Zajedavstvo in Trihineloza
Trihurioza
Trihurióza je infestacija črevesa z zajedavsko glisto Trichuris trichiura.
Poglej Zajedavstvo in Trihurioza
Tripanosoma
Tripanosoma ali vrteljc (znanstveno ime Trypanosoma) je živalski bičkar.
Poglej Zajedavstvo in Tripanosoma
Tularemija
Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gramnegativna bakterija Francisella tularensis.
Poglej Zajedavstvo in Tularemija
Ušesne svečke
Ušesne svečke oz.
Poglej Zajedavstvo in Ušesne svečke
Uši (razločitev)
Uši so lahko predstavniki naslednjih skupin žuželk.
Poglej Zajedavstvo in Uši (razločitev)
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Zajedavstvo in Vegetarijanstvo
Vektor (epidemiologija)
Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.
Poglej Zajedavstvo in Vektor (epidemiologija)
Veliki metljaj
Véliki ali tudi jétrni metljáj (znanstveno ime Fasciola hepatica) je zajedavec v rastlinojedih živalih.
Poglej Zajedavstvo in Veliki metljaj
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Zajedavstvo in Vezikel
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Vinske mušice
Virusna pljučnica
Virusna pljučnica je pljučnica (vnetje pljuč), ki jo povzroča virusna okužba.
Poglej Zajedavstvo in Virusna pljučnica
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Vitičnjaki
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Zajedavstvo in Vnetje
Vzhodni potočni piškur
Vzhodni potočni piškur (znanstveno ime Eudontomyzon mariae) je majhna vrsta sladkovodnih piškurjev Evrope.
Poglej Zajedavstvo in Vzhodni potočni piškur
Wolbachia
Wolbachia je rod gramnegativnih bakterij, ki je naravno prisotna v različnih vrstah členonožcev, predvsem žuželk, pa tudi v nekaterih vrstah nematod.
Poglej Zajedavstvo in Wolbachia
Wuchereria bancrofti
Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).
Poglej Zajedavstvo in Wuchereria bancrofti
Zajedavske stenice
Zajedavske stenice (znanstveno ime Cimicidae) so majhna družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred stenic (Heteroptera), sestavlja pa jo 75 danes živečih opisanih vrst zunanjih zajedavcev, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev in ptičev.
Poglej Zajedavstvo in Zajedavske stenice
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Zajedavstvo in Zajedavske uši
Zalivski sindrom
Zalivski sindrom, znan tudi kot sindrom zalivske vojne ali bolezen zalivske vojne je naziv za skupek bolezni, ki jih imajo veterani, udeleženci vojn na območju Perzijskega zaliva.
Poglej Zajedavstvo in Zalivski sindrom
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Zajedavstvo in Zalubniki
Zastajanje voda
Zastajanje voda se pojavi, ko voda preneha teči.
Poglej Zajedavstvo in Zastajanje voda
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Zajedavstvo in Zastrupitev z gobami
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Zajedavstvo in Zelena smrdljivka
Zloraba živali
Zloraba živali ali zanemarjanje živali je človeški vpliv na trpljenje ali poškodbe nad vsako živaljo za druge namene kot samoobrambo ali preživetje.
Poglej Zajedavstvo in Zloraba živali
Zoonoza
Zoonoza je kužna živalska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka.
Poglej Zajedavstvo in Zoonoza
Zunajbolnišnična pljučnica
Zunajbolnišnična pljučnica (ZBP) je akutna okužba pljuč (pljučnica), ki nastane pri osebi z normalnim imunskim odzivom v okoljih zunaj bolnišnice, v bivalnem ali delovnem okolju, in pljučnica, ki jo ugotovijo prva dva dni bivanja v bolnišnici.
Poglej Zajedavstvo in Zunajbolnišnična pljučnica
Zunanji zajedavec
suhi južini Zunanji zajedavec ali ektoparazit je organizem, ki živi na površini drugega organizma ali gostitelja, na koži ali kožnih strukturah (v ušesih, dlaki) in se hrani s sesanjem gostiteljevih telesnih tekočin - krvjo in tkivnimi tekočinami.
Poglej Zajedavstvo in Zunanji zajedavec
Zvezdna vrata SG-1
Zvezdna vrata SG-1 (Stargate SG1) je znanstvenofantastična nanizanka, ki temelji na ZF filmu Zvezdna vrata (Stargate) iz leta 1994, ki je nastala zaradi pozitivnega odziva na film.
Poglej Zajedavstvo in Zvezdna vrata SG-1
Prav tako znan kot Parazit, Parazitizem, Zajedalec, Zajedalstvo, Zajedavci, Zajedavec, Zajedavka.
, Dišeča metlika, Domači pes, Dracunculus medinensis, Driska, Dvojnonoge, Dvokrilci, Ekološki dejavnik, Ekologija, Ekologija dela, Elefantiaza, Enakonožci, Endosimbioza, Entamoeba histolytica, Entomofagija, Eozinofilija, Epiderm, Epifit, Ergotizem, Evglenofiti, Farmakodinamika, Formaldehid, Galapaški otoki, Garje, Genetsko vtisnjenje, Giardia intestinalis, Gliste, Glive, Glivna bolezen, Gnezdo, Goa'uldi, Goba, Gostitelj (biologija), Halo: Combat Evolved, Hans Joachim Bremermann, Hemolimfa, Henri de Saint-Simon, Hiperparazit, Imunost, Imunski sistem, Inkvilinizem, Integument, Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1), Ivermektin, Izpuščaj, Johannes Andreas Grib Fibiger, Jolinar's Memories (Zvezdna vrata SG-1), Kače, Kafrovec, Kaparji, Kleptofarmakofagija, Klopi, Koala, Košeniljka, Kožekrilci, Kobilice, Koevolucija, Kolobarniki, Korenina, Koruzna snet, Krvavkin najezdnik, Krvobetna čeladica, Ksenodiagnoza, Kukavičevke, Kukavica, Kuna belica, Lasnica, Legacy (Zvezdna vrata SG-1), Legioneloza, Leglica, Lišmanioza, Lilijana Bizjak Mali, Limfadenitis, Listne uši, Listonožci, Lovorovke, Lusnec, Maksilopodi, Malarija, Medosledci, Mehkužci, Meningitis, Mesarske muhe, Meso, Metuljnice, Migracija živali, Mikroflora, Mikrosporija, Mimikrija, Miokarditis, Molj jelovih iglic, Morski piškur, Morski prašiček, Mravlje, Naegleria fowleri, Nalezljiva bolezen, Navadna glistovnica, Navadna pijavčica, Navadni šimpanz, Navadni mravljinčar, NF-κB, Nogači, Notranji zajedavec, Obustni aparat, Odpornost proti zdravilu, Odstop mrežnice, Oksalna kislina, Okužba, Orjaška skolija, Pahljačekrilci, Pajki, Paraponera clavata, Parazitoid, Parazitologija, Patogen, Perioralni dermatitis, Perocetna kislina, Peroksisom, Pijavke, Pitohui dichrous, Pljučna hipertenzija, Pljučnica, Podančica, Pojalniki, Pojalnikovke, Polži, Poliembrionija, Polkrilci, Polonice, Porabnik (ekologija), Postranice, Potočni škržek, Prašne uši, Prasketač, Prave muhe, Prave veverice, Pršice, Prehranjevanje, Prey (videoigra), Prirojena imunost, Priskledništvo, Pritlikavi listni zavrtači, Prokalcitonin, Radiata, Rastline, Rastlinojedec, Rečna slepota, Resasti škrobotec, Rodnost populacije, Samomorilski inhibitor, Savo Brelih, Sesači, Seznam bioloških vsebin, Seznam ekoloških vsebin, Shistosomoza, Silvan Vodopivec, Siva breskova uš, Smrtoglavec, Sožitje, Stari Egipt, Stenice, Strigalice, Strjevanje krvi, Strupenost, Sud, Tanko črevo, Termiti, Tetraciklinski antibiotik, Tkivni bazofilec, Torchwood (serija), Toxoplasma gondii, Trajnostna arhitektura, Transgene rastline, Trichinella spiralis, Trihineloza, Trihurioza, Tripanosoma, Tularemija, Ušesne svečke, Uši (razločitev), Vegetarijanstvo, Vektor (epidemiologija), Veliki metljaj, Vezikel, Vinske mušice, Virusna pljučnica, Vitičnjaki, Vnetje, Vzhodni potočni piškur, Wolbachia, Wuchereria bancrofti, Zajedavske stenice, Zajedavske uši, Zalivski sindrom, Zalubniki, Zastajanje voda, Zastrupitev z gobami, Zelena smrdljivka, Zloraba živali, Zoonoza, Zunajbolnišnična pljučnica, Zunanji zajedavec, Zvezdna vrata SG-1.