Kazalo
16 odnosi: Bavarski geograf, Chronica Boemorum, Dubravka Češka, Goplani, Kozma Praški, Lehiti, Lestek, Mješko I., Oda Meissenska, Pjasti, Pomorjansko, Popiel, Sjemomisl, Sjemovit, Zahodni Slovani, Zgodovina Poljske.
Bavarski geograf
Bavarski geograf (latinsko Geographus Bavarus) je dogovorjeno ime anonimnega avtorja kratkega srednjeveškega latinskega besedila z naslovom Descriptio civitatum et regionum ad septentrionalem plagam Danubii (slovensko Opis mest in pokrajin severno od Donave), ki vsebuje seznam plemen v osrednji srednji Evropi.
Poglej Zahodni Poljani in Bavarski geograf
Chronica Boemorum
Chronica Boemorum (slovensko Kronika Čehov, češko Kosmova kronika) je prva latinska kronika, v kateri je dosledno in razmeroma popolno opisana zgodovina Češke.
Poglej Zahodni Poljani in Chronica Boemorum
Dubravka Češka
Dubravka Češka (češko Doubravka Přemyslovna, poljsko Dobrawa Przemyślidka) je bila češka kneginja iz dinastije Přemyslidov in po poroki z Mjaškom I. vojvodinja Poljanov, * ok.
Poglej Zahodni Poljani in Dubravka Češka
Goplani
Goplani (poljsko Goplanie, latinsko Glopeani) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v osrednjem delu Kujavije s središčem verjetno v Kruszwici.
Poglej Zahodni Poljani in Goplani
Kozma Praški
Kozma Praški, duhovnik, pisec in zgodovinar, * 1045, Praga, 2. oktober 1125, Praga.
Poglej Zahodni Poljani in Kozma Praški
Lehiti
Poljskem živela večina lehitskih plemen ''Limes Saxoniae'', meja med Sasi in lehitskimi Obotriti, je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele Schleswig-Holstein Lehiti (poljsko Lechici, nemško Lechiten) ali Lehitska plemena (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje Poljske in vzhodne Nemčije, ki so govorila lehitske jezike.
Poglej Zahodni Poljani in Lehiti
Lestek
Lestek, Lešek ali Lestko (poljsko Lestek,K. Jasiński. Rodowód pierwszych Piastów, str. 48-50. Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda Zahodnih Poljanov, * okoli 870–880, † 930–950.
Poglej Zahodni Poljani in Lestek
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Zahodni Poljani in Mješko I.
Oda Meissenska
Oda ali Ode Meissenska (staro visokonemško Uta ali Ute, nemško Oda von Meißen, poljsko Oda Miśnieńska) je bila saška grofica iz Ekkehardinske dinastije, poročena z vojvodom Poljanov in bodočim prvim poljskim kraljem Boleslavom I. Hrabrim, * okoli 996, † 31.
Poglej Zahodni Poljani in Oda Meissenska
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Zahodni Poljani in Pjasti
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Zahodni Poljani in Pomorjansko
Popiel
Knez Popiel Mišji stolp v Kruszwici, zgrajen leta 1350, napačno povezan s Popielom Popiel II.
Poglej Zahodni Poljani in Popiel
Sjemomisl
Ozemlje vojvode Sjemomisla (modrozeleno) in njegovega Sina Mješka I. (rumeno) Sjemomisl ali Zjemomisl (poljsko SiemomysłEncyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022. ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda Zahodnih Poljanov iz dinastije Pjastov in oče prvega krščenega poljskega vladarja Mješka I., * okoli 900, † 950–960.
Poglej Zahodni Poljani in Sjemomisl
Sjemovit
Sjemovit (poljsko Siemowit ali Ziemowit) je bil po pisanju Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum (Kronike in dejanja poljskih vojvod in knezov) Gallusa Anonimusa sin Pjasta Kolarja in njegove žene Rzepihe, * okoli 845, † okoli 900.
Poglej Zahodni Poljani in Sjemovit
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Zahodni Poljani in Zahodni Slovani
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.