6 odnosi: Arminij, Castra Vetera, Heruski, II. legija Augusta, Rimska legija, XIV. legija Gemina.
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Novo!!: XVIII. legija in Arminij · Poglej več »
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Novo!!: XVIII. legija in Castra Vetera · Poglej več »
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Novo!!: XVIII. legija in Heruski · Poglej več »
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Novo!!: XVIII. legija in II. legija Augusta · Poglej več »
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Novo!!: XVIII. legija in Rimska legija · Poglej več »
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9. Simbol legije je bil kozorog,L. J. F. Keppie, Legions and Veterans, Roman Army Papers 1971–2000, str. 128. tako kot v mnogo drugih legijah, ki jih je ustanovil Cezar, ali prekrižani Jupitrovi streli.