Kazalo
44 odnosi: Alexander Graham Bell, Atomska ura, Copleyjeva medalja, Douglas Rayner Hartree, Gaston Bachelard, George Gabriel Stokes, George Green, Humphry Davy, James George Frazer, James Prescott Joule, Jean le Rond d'Alembert, Kelvin, Kiralnost (kemija), Kožni pojav, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, Loschmidtov paradoks, Matematična fizika, Mednarodni sistem enot, Meritev, Nabla, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Nikola Tesla, Podmorski komunikacijski kabel, Pomeni imen asteroidov: 8001–8500, Predsednik Kraljeve družbe, Računalnik, Samuel Pierpont Langley, Seznam škotskih fizikov, Seznam elektroinženirjev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Sistem enot CGS, Starost Zemlje, Stefan-Boltzmannov zakon, Termodinamika, Termoelektrični pojav, Thomson, Zakoni termodinamike, Zgodovina števila π, 17. december, 1824, 1907, 26. junij.
Alexander Graham Bell
Alexander Graham Bell, ameriški znanstvenik, izumitelj, inženir in inovator, * 3. marec 1847, Edinburgh, Škotska, Združeno kraljestvo, † 2. avgust 1922, Beinn Bhreagh, Nova Škotska, Kanada.
Poglej William Thomson in Alexander Graham Bell
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej William Thomson in Atomska ura
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej William Thomson in Copleyjeva medalja
Douglas Rayner Hartree
Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.
Poglej William Thomson in Douglas Rayner Hartree
Gaston Bachelard
Gaston Bachelard, francoski filozof, * 27. junij 1884, Bar-sur-Aube, Francija, † 16. oktober 1962, Pariz, Francija.
Poglej William Thomson in Gaston Bachelard
George Gabriel Stokes
Sir George Gabriel Stokes, 1.
Poglej William Thomson in George Gabriel Stokes
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej William Thomson in George Green
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Poglej William Thomson in Humphry Davy
James George Frazer
James George Frazer, škotski socialni antropolog, religiolog in filolog, * 1. januar 1854, Glasgow, Škotska, ZK, † 7. maj 1941, Cambridge, Anglija, ZK.
Poglej William Thomson in James George Frazer
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Poglej William Thomson in James Prescott Joule
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej William Thomson in Jean le Rond d'Alembert
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej William Thomson in Kelvin
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej William Thomson in Kiralnost (kemija)
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Poglej William Thomson in Kožni pojav
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej William Thomson in Kraljeva družba
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Poglej William Thomson in Kraljeva medalja
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.
Poglej William Thomson in Loschmidtov paradoks
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej William Thomson in Matematična fizika
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej William Thomson in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej William Thomson in Meritev
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Poglej William Thomson in Nabla
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Poglej William Thomson in Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej William Thomson in Nikola Tesla
Podmorski komunikacijski kabel
Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.
Poglej William Thomson in Podmorski komunikacijski kabel
Pomeni imen asteroidov: 8001–8500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8001 do 8500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej William Thomson in Pomeni imen asteroidov: 8001–8500
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Poglej William Thomson in Predsednik Kraljeve družbe
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej William Thomson in Računalnik
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Poglej William Thomson in Samuel Pierpont Langley
Seznam škotskih fizikov
Seznam škotskih fizikov.
Poglej William Thomson in Seznam škotskih fizikov
Seznam elektroinženirjev
Seznam najpomembnejših elektroinženirjev in osebnosti, ki so pomembno prispevale na področji elektrotehnike in računalniške tehnike.
Poglej William Thomson in Seznam elektroinženirjev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej William Thomson in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej William Thomson in Seznam fizikov
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej William Thomson in Sistem enot CGS
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Poglej William Thomson in Starost Zemlje
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej William Thomson in Stefan-Boltzmannov zakon
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej William Thomson in Termodinamika
Termoelektrični pojav
Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.
Poglej William Thomson in Termoelektrični pojav
Thomson
Thomson je priimek več oseb.
Poglej William Thomson in Thomson
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Poglej William Thomson in Zakoni termodinamike
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej William Thomson in Zgodovina števila π
17. december
17.
Poglej William Thomson in 17. december
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej William Thomson in 1824
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej William Thomson in 1907
26. junij
26.
Poglej William Thomson in 26. junij
Prav tako znan kot Lord Kelvin, William Thomson, 1st Baron Kelvin, William Thomson, lord Kelvin.