Odpri v Google MapsKazalo
53 odnosi: Adolf Ax, Alemani, Alexander Andrae, Balkon, Barbara von Krüdener, Curt Gallenkamp, Davisov pokal 1965, Erich Abraham, Fjodor Dostojevski, Frankfurt ob Majni, Günther Lütjens, Gent, Georg Ferdinand Cantor, Georg Gunderloch, Gornja Germanija, Gustav Freytag, Hans von Salmuth, Hans-Ekkehard Bob, Heinrich Mann, Heinrich Rubens, Henry Harley Arnold, Hessen, Hišni hrib, John McEnroe, Jurij Vega, Kinialon, Konrad Duden, Leopold II. Belgijski, Limburg ob Lahnu, Ljubljana, Mainz, Manfred von Richthofen, Maria Sibylla Merian, Max Reger, Nemška zvezna dežela, Nico Rosberg, Pavlo Skoropadski, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Reese Witherspoon, Rodbina Nassau-Dillenburg, Sandil, Sergej Kapus, Seznam mest v Nemčiji, Statistika, Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1963, Taunus, Terrasson-Lavilledieu, Velika Germanija, Vroclav, Vseevropsko cestno omrežje, ... Razširi indeks (3 več) »
Adolf Ax
Adolf Ax, nemški častnik Waffen-SS, * 23. junij 1906, Mouscron, Belgija, † 6. februar 1983, Wiesbaden, Nemčija.
Poglej Wiesbaden in Adolf Ax
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Wiesbaden in Alemani
Alexander Andrae
Alexander Andrae, nemški general, * 27. april 1888, Kösling, † 3. april 1979, Wiesbaden.
Poglej Wiesbaden in Alexander Andrae
Balkon
Balkon sestavljajo ograja na ploščadi, na vsaki strani podprti s podzidkom, stebri ali konzolnimi nosilci Modernistični katalanski balkon z jekleno ograjo Balkón (iz italijanske besede balcone, gradbeni oder, francosko balcon; staro-visokonemško balcho - bruno - tram, prečnik; verjetno sorodno perzijskemu بالكانه bālkāneh ali starejši različici پالكانه pālkāneh) je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci, in je zaprta z ograjo.
Poglej Wiesbaden in Balkon
Barbara von Krüdener
Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, Madame de Krüdener, baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski protestantizem, vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja Aleksandra I.
Poglej Wiesbaden in Barbara von Krüdener
Curt Gallenkamp
Curt Gallenkamp, nemški general, * 17. februar 1890, Wesel, † 13. april 1958, Wiesbaden.
Poglej Wiesbaden in Curt Gallenkamp
Davisov pokal 1965
Davisov pokal 1965 je bil štiriinpetdeseti teniški turnir Davisov pokal.
Poglej Wiesbaden in Davisov pokal 1965
Erich Abraham
Erich Abraham, nemški general, * 27. marec 1895, Marienburg, † 7. marec 1971, Wiesbaden.
Poglej Wiesbaden in Erich Abraham
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Wiesbaden in Fjodor Dostojevski
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Wiesbaden in Frankfurt ob Majni
Günther Lütjens
Günther Lütjens, nemški admiral, * 25. maj 1889, Wiesbaden, † 27. maj 1941, Severni Atlantik.
Poglej Wiesbaden in Günther Lütjens
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Wiesbaden in Gent
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Wiesbaden in Georg Ferdinand Cantor
Georg Gunderloch
Georg Gunderloch, nemški general in vojaški zdravnik, * 14. oktober 1885, Freiburg im Breisgau, † 25. junij 1962, Wiesbaden.
Poglej Wiesbaden in Georg Gunderloch
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Wiesbaden in Gornja Germanija
Gustav Freytag
Gustav Freytag, nemški pisatelj, publicist, urednik, novinar in univerzitetni profesor, * 13.
Poglej Wiesbaden in Gustav Freytag
Hans von Salmuth
Hans Eberhardt Kurt von Salmuth, nemški general, * 21. november 1888, Metz, † 31. december 1961/1. januar 1962, Wiesbaden.
Poglej Wiesbaden in Hans von Salmuth
Hans-Ekkehard Bob
Hans-Ekkehard Bob, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 24. januar 1917, Freiburg im Breisgau, Nemško cesarstvo, † 12. avgust 2013, Freiburg am Breisgau, Nemčija.
Poglej Wiesbaden in Hans-Ekkehard Bob
Heinrich Mann
Luiz Heinrich Mann, nemški pisatelj, * 27. marec 1871, Lübeck, † 11. marec 1950, Santa Monica, Kalifornija.
Poglej Wiesbaden in Heinrich Mann
Heinrich Rubens
Heinrich Rubens, nemški fizik, * 30. marec 1865, Wiesbaden, † 17. julij 1922, Berlin.
Poglej Wiesbaden in Heinrich Rubens
Henry Harley Arnold
Henry Harley Arnold, ameriški general in vojaški pilot, * 25. junij 1886, † 15. januar 1950.
Poglej Wiesbaden in Henry Harley Arnold
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Wiesbaden in Hessen
Hišni hrib
Maribor z Razglednikom (1147 m; na sliki skrajno desno) Hišni hrib ali hišna gora je izpostavljena vzpetina v bližini vasi ali mesta, ki se običajno (vendar ne nujno) nahaja na teritoriju naselja, na območju, ki ni pozidano.
Poglej Wiesbaden in Hišni hrib
John McEnroe
John Patrick McEnroe mlajši, ameriški tenisač, * 16. februar 1959, Wiesbaden, Zahodna Nemčija.
Poglej Wiesbaden in John McEnroe
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Wiesbaden in Jurij Vega
Kinialon
Kinialon ali Hinialon (grško, Hinialón, latinsko) je bil poglavar Kutrigurov.
Poglej Wiesbaden in Kinialon
Konrad Duden
Konrad Alexander Friedrich Duden, nemški jezikoslovec, * 3. januar 1829, Wessel, † 1. avgust 1911, Sonnenberg (danes Wiesbaden).
Poglej Wiesbaden in Konrad Duden
Leopold II. Belgijski
Leopold II.
Poglej Wiesbaden in Leopold II. Belgijski
Limburg ob Lahnu
Limburg ob Lahnu (nem. Limburg an der Lahn, uradno skrajšano Limburg a. d. Lahn) je sedež okrožja Limburg-Weilburg in mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Wiesbaden in Limburg ob Lahnu
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Wiesbaden in Ljubljana
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Wiesbaden in Mainz
Manfred von Richthofen
Baron Manfred Albrecht von Richthofen, nemški plemič, častnik, vojaški pilot in letalski as * 2. maj 1892, Breslau, Nemško cesarstvo (zdaj Wrocław, Poljska) † 21. april 1918, greben Morlancourt pri Vaux-sur-Somme, Francija.
Poglej Wiesbaden in Manfred von Richthofen
Maria Sibylla Merian
Maria Sibylla Merian, nemška naravoslovka in umetnica, * 2. april 1647, Frankfurt na Majni, † 13. januar 1717, Amsterdam.
Poglej Wiesbaden in Maria Sibylla Merian
Max Reger
Max Reger (polno ime Johann Baptist Joseph Maximilian Reger), nemški skladatelj, pianist in dirigent, * 19. marec 1873, Brand in der Oberpfalz, Bavarska, † 11. maj 1916, Leipzig.
Poglej Wiesbaden in Max Reger
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Wiesbaden in Nemška zvezna dežela
Nico Rosberg
Nico Rosberg, nemški dirkač Formule 1, * 27. junij 1985, Wiesbaden, Nemčija.
Poglej Wiesbaden in Nico Rosberg
Pavlo Skoropadski
Pavlo Petrovič Skoropadski je bil ukrajinski aristokrat kozaškega porekla, vojaški častnik, odlikovan v ruski carski armadi, državnik in general ukrajinske vojske.
Poglej Wiesbaden in Pavlo Skoropadski
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Wiesbaden in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Reese Witherspoon
Laura Jeanne Reese Witherspoon, bolje poznana kot Reese Witherspoon, ameriška filmska in televizijska igralka ter producentka, * 22. marec 1976, New Orleans, Louisiana, Združene države Amerike.
Poglej Wiesbaden in Reese Witherspoon
Rodbina Nassau-Dillenburg
''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.
Poglej Wiesbaden in Rodbina Nassau-Dillenburg
Sandil
Sandil (grško, Sándil,, Sándilhos) je bil v 6.
Poglej Wiesbaden in Sandil
Sergej Kapus
Sergej Kapus slovenski slikar, umetnostni zgodovinar (teoretik) in profesor, *19. november 1950, Ljubljana, † julij 2023.
Poglej Wiesbaden in Sergej Kapus
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Poglej Wiesbaden in Seznam mest v Nemčiji
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Wiesbaden in Statistika
Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1963
Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1963 je bila enajsta sezona Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov, ki je potekalo med 17. februarjem in 14. septembrom 1963.
Poglej Wiesbaden in Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1963
Taunus
Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.
Poglej Wiesbaden in Taunus
Terrasson-Lavilledieu
Terrasson-Lavilledieu (okcitansko Terrasson e La Vila Dieu) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije.
Poglej Wiesbaden in Terrasson-Lavilledieu
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Wiesbaden in Velika Germanija
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Wiesbaden in Vroclav
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Wiesbaden in Vseevropsko cestno omrežje
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Wiesbaden in Zgornja dolina Rena
1. oklepna divizija (ZDA)
Uradno ime 1.
Poglej Wiesbaden in 1. oklepna divizija (ZDA)
6
6 (VI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Wiesbaden in 6