Kazalo
31 odnosi: Altranstädtski mir, Andeški, Askanijci, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Bertold IV., vojvoda Meranski, Brandenburg (volilna kneževina), Coburg, Dresden, Dresdenska stolnica, Dresdenski grad, Eisenach, Fürstenzug, Henrik II. istrski mejni grof, Henrik VII. Luksemburški, Ida Wettinska, Kraljevina Saška, Ludvik IV. Wittelsbaški, Mavricij Saški, Plemenska vojvodina Saška, Saška (volilna kneževina), Saška - Anhalt, Saška Švica, Saška-Poljska, Seznam avstrijskih vladarjev, Sporazum treh črnih orlov, Turinška kotlina, Turingija, Vladarska rodbina, Weimar, Zgodovina Poljske.
Altranstädtski mir
Altranstädtski mir je bil sklenjen med švedskim kraljem Karlom XII. in volilnim knezom Saške Avgustom II 24.
Poglej Wettinci in Altranstädtski mir
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Wettinci in Andeški
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Wettinci in Askanijci
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Wettinci in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Wettinci in Avgust Močni
Bertold IV., vojvoda Meranski
Bertold IV.
Poglej Wettinci in Bertold IV., vojvoda Meranski
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Wettinci in Brandenburg (volilna kneževina)
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Wettinci in Coburg
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Wettinci in Dresden
Dresdenska stolnica
Dresdenska stolnica ali stolnica Svete Trojice v Dresdnu, prej katoliška cerkev kraljevega dvora Saške, imenovana v nemščini Katholische Hofkirche in od leta 1980 znana tudi kot Kathedrale Sanctissimae Trinitatis, je katoliška stolnica v Dresdnu.
Poglej Wettinci in Dresdenska stolnica
Dresdenski grad
Dresdenski grad ali kraljeva palača (Dresdner Residenzschloss ali Dresdner Schloss) je ena najstarejših stavb v Dresdnu v Nemčiji.
Poglej Wettinci in Dresdenski grad
Eisenach
Eisenach je mesto v Turingiji v Nemčiji z 42.000 prebivalci, ki leži 50 kilometrov zahodno od Erfurta, 70 km jugovzhodno od Kassla in 150 km severovzhodno od Frankfurta.
Poglej Wettinci in Eisenach
Fürstenzug
Konec knežje procesije pri Georgentor ponoči Fürstenzug ('procesija princev') v Dresdnu, Nemčija, je velik stenski mural prikazane procesije vladarjev Saške.
Poglej Wettinci in Fürstenzug
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Wettinci in Henrik II. istrski mejni grof
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Wettinci in Henrik VII. Luksemburški
Ida Wettinska
Ida Wettinska (češko Ida Wettinská, nemško Ida von Wettin, včasih tudi Hidda von Eilenburg) iz saške rodbine Wettin je bila po poroki s Spytihněvom II. od leta 1055 do 1061 vojvodinja žena Češke, * okoli 1031, † po 1061.
Poglej Wettinci in Ida Wettinska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Wettinci in Kraljevina Saška
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Wettinci in Ludvik IV. Wittelsbaški
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Wettinci in Mavricij Saški
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Wettinci in Plemenska vojvodina Saška
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Wettinci in Saška (volilna kneževina)
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Wettinci in Saška - Anhalt
Saška Švica
Saška Švica (Sächsische Schweiz) je hribovito plezalno območje in narodni park v gorovju Elbsandsteingebirge.
Poglej Wettinci in Saška Švica
Saška-Poljska
Wettincev Izraz Saška-Poljska se nanaša na personalno unijo, ki je obstajala od 1697 do 1706 in od 1709 do 1763 med wettinsko volilno kneževino Saško in plemiško republiko ali oz.
Poglej Wettinci in Saška-Poljska
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Wettinci in Seznam avstrijskih vladarjev
Sporazum treh črnih orlov
Manuel Braganški, portugalski princ in kandidat za poljsko-litovsko krono Sporazum treh črnih orlov ali Berlinski sporazum je bil tajni sporazum, podpisan septembra ali decembra 1732 med Avstrijskim cesarstvom, Ruskim carstvom in Kraljevino Prusijo.
Poglej Wettinci in Sporazum treh črnih orlov
Turinška kotlina
Turinška kotlina (nemško Thüringer Becken) je geološka depresija v osrednjem in severozahodnem delu Turingije v Nemčiji, ki jo prečka več rek, od katerih je najdaljša Unstrut.
Poglej Wettinci in Turinška kotlina
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Wettinci in Turingija
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Wettinci in Vladarska rodbina
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Wettinci in Weimar
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Wettinci in Zgodovina Poljske