Kazalo
52 odnosi: Arnold Sommerfeld, Šiničiro Tomonaga, Daniel Craig, Delčnovalovna dualnost, Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, Družba cesarja Viljema, Ernst Pascual Jordan, Erwin Schrödinger, Felix Bloch, Fizika, Gibalna količina, Haldan Keffer Hartline, Ivan Supek, Izospin, John Clarke Slater, Katarina Bogataj Gradišnik, Københavnska interpretacija, Kocka soma, Konstanta fine strukture, Kriva pota, Kurt Gödel, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Matematična fizika, Max Delbrück, Max von Laue, Mezon, Načelo komplementarnosti, Načelo nedoločenosti, Negotovost, Nobelova nagrada za fiziko, Otto Halpern, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Scherrer, Planckova konstanta, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Salvador Dalí, Seznam filozofov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam nemških fizikov, Teoretična fizika, Tullio Regge, Uvod v kvantno mehaniko, Wignerjev prijatelj, Wolfgang Ernst Pauli, 1. februar, 1901, 1932, ... Razširi indeks (2 več) »
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Arnold Sommerfeld
Šiničiro Tomonaga
Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Šiničiro Tomonaga
Daniel Craig
Daniel Wroughton Craig je angleški filmski in televizijski igralec, * 2. marec 1968, Chester, Cheshire, Anglija.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Daniel Craig
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Delčnovalovna dualnost
Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko
Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, ruski fizik, * 29. julij 1904, Poltava, Rusija, danes Ukrajina, † 30. december 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Družba cesarja Viljema
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Werner Karl Heisenberg in Ernst Pascual Jordan
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Erwin Schrödinger
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Felix Bloch
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Fizika
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Gibalna količina
Haldan Keffer Hartline
Haldan Keffer Hartline, ameriški fiziolog, nobelovec, * 22. december 1903, Bloomsburg, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 17. marec 1983, Fallston, Maryland.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Haldan Keffer Hartline
Ivan Supek
Ivan Supek, hrvaški fizik, filozof, pisatelj, mirovnik in humanist, * 8. april 1915, Zagreb, Hrvaška, † 5. marec 2007, Zagreb.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Ivan Supek
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Izospin
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Poglej Werner Karl Heisenberg in John Clarke Slater
Katarina Bogataj Gradišnik
Katarina Bogataj Gradišnik, slovenska prevajalka, bibliotekarka in literarna zgodovinarka,* 11. november 1933, Ljubljana.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Katarina Bogataj Gradišnik
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Københavnska interpretacija
Kocka soma
Sestavni deli Kocka soma Kocka soma je trirasežna sestavljanka, to je uganka, pri kateri je naloga osnovne dele zložiti v predpisano telo, kocko.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Kocka soma
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Konstanta fine strukture
Kriva pota
Kriva pota (v izvirniku) je ameriška dramska televizijska serija avtorja in producenta Vincea Gilligana, ki se je v ZDA predvajala na kabelskem kanalu AMC med 20.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Kriva pota
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Kurt Gödel
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Kvantna fluktuacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Kvantna teorija polja
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Matematična fizika
Max Delbrück
Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Max Delbrück
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Max von Laue
Mezon
nonet. JP.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Mezon
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Načelo komplementarnosti
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Načelo nedoločenosti
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Negotovost
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Nobelova nagrada za fiziko
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Otto Halpern
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Scherrer
Paul Scherrer, švicarski fizik, * 3. februar 1890, St. Gallen, Švica, † 25. september 1969, Zürich.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Paul Scherrer
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Planckova konstanta
Pomeni imen asteroidov: 13001–14000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000
Salvador Dalí
Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Salvador Dalí
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Seznam filozofov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Seznam fizikov
Seznam nemških fizikov
Seznam nemških fizikov.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Seznam nemških fizikov
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Teoretična fizika
Tullio Regge
Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Tullio Regge
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Uvod v kvantno mehaniko
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Poglej Werner Karl Heisenberg in Wignerjev prijatelj
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Werner Karl Heisenberg in Wolfgang Ernst Pauli
1. februar
1.
Poglej Werner Karl Heisenberg in 1. februar
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Werner Karl Heisenberg in 1901
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Werner Karl Heisenberg in 1932
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Werner Karl Heisenberg in 1976
5. december
5.
Poglej Werner Karl Heisenberg in 5. december
Prav tako znan kot Heisenberg, Werner Heisenberg.