Kazalo
42 odnosi: Aksiom o vzporednici, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cisoida, Dvojica sil, Enakokraki trapez, Enakostranični petkotnik, Enotski vektor, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko mesto točk, Geotrikotnik, Gnomon, Gorišče (optika), Gorišče v neskončnosti, Hiperkocka, Ježerilci, Kolinearnost, Linearna funkcija, Mimobežnica, Neevklidska geometrija, Ortodiagonalni štirikotnik, Paralela, Paralelepiped, Paralelogram, Pravilni polieder, Pravokotni trapez, Pravokotnik, Pravokotnost, Premica, Projektivna geometrija, Projektivna ravnina, Ravnina, Romb, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Strižna matrika, Tangentni trapez, Trapez, Trapezoid, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Vzporedna krivulja, Vzporednik.
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Vzporednost in Aksiom o vzporednici
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Vzporednost in Cauchy–Schwarzova neenakost
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Poglej Vzporednost in Cisoida
Dvojica sil
Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.
Poglej Vzporednost in Dvojica sil
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Vzporednost in Enakokraki trapez
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Vzporednost in Enakostranični petkotnik
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Vzporednost in Enotski vektor
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Vzporednost in Geometrijska konstrukcija
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej Vzporednost in Geometrijsko mesto točk
Geotrikotnik
Geotrikotnik Geotrikótnik je univerzalno geometrijsko orodje, ki nadomešča ravnilo in kotomer.
Poglej Vzporednost in Geotrikotnik
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Vzporednost in Gnomon
Gorišče (optika)
zrcalu. Goríšče (tudi fókus ali žaríšče) je v optiki točka v kateri se zberejo žarki, ki so prvotno vzporedni optični osi leče, zrcala ali odbojnemu delu antene.
Poglej Vzporednost in Gorišče (optika)
Gorišče v neskončnosti
Goríšče v neskônčnosti je v geometrijski optiki in fotografiji stanje v katerem leča ali drug optični sistem tvori sliko telesa/objekta, ki je neskončno oddaljen.
Poglej Vzporednost in Gorišče v neskončnosti
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Poglej Vzporednost in Hiperkocka
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Poglej Vzporednost in Ježerilci
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Poglej Vzporednost in Kolinearnost
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Vzporednost in Linearna funkcija
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Poglej Vzporednost in Mimobežnica
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Vzporednost in Neevklidska geometrija
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Vzporednost in Ortodiagonalni štirikotnik
Paralela
Paraléla je lahko.
Poglej Vzporednost in Paralela
Paralelepiped
Paralelepiped Paralelepipéd (tudi nepravilni heksaeder) je prizma, ki ima za osnovno ploskev paralelogram.
Poglej Vzporednost in Paralelepiped
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Vzporednost in Paralelogram
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Vzporednost in Pravilni polieder
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Poglej Vzporednost in Pravokotni trapez
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Vzporednost in Pravokotnik
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Vzporednost in Pravokotnost
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Vzporednost in Premica
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Vzporednost in Projektivna geometrija
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Vzporednost in Projektivna ravnina
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Vzporednost in Ravnina
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Vzporednost in Romb
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Vzporednost in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vzporednost in Seznam matematičnih vsebin
Strižna matrika
Strižna matrika (tudi matrika striga) je elementarna matrika, ki nastane z dodajanjem ene vrstice ali stolpca neki drugi vrstici ali stolpcu.
Poglej Vzporednost in Strižna matrika
Tangentni trapez
Zgled tangentnega trapeza bicentričen pravokotnega tangentnega trapeza. Tu je posebej dolžina prve diagonale ''e'' enaka dolžini drugega kraka ''d'' (''e''.
Poglej Vzporednost in Tangentni trapez
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Vzporednost in Trapez
Trapezoid
Zgled trapezoida Trapezoíd (ali tudi splošni štirikotnik in nepravilni štirikotnik) je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ni trapez, oziroma, ki nima enakih ali vzporednih stranic.
Poglej Vzporednost in Trapezoid
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Vzporednost in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Vzporednost in Vektorski produkt
Vzporedna krivulja
evoluta (modra) in nekaj vzporednih krivulj (zelene). Vzporedne krivulje imajo točke obrata, ko se dotaknejo evolute. Animacija nastanka vzporednih krivulj: elipsa (rdeče), evoluta (astroida, modro) in animacija vzporednih krivulj (črno). Vzporedna krivulja je ovojnica družine skladnih krožnic s središči na krivulji.
Poglej Vzporednost in Vzporedna krivulja
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Vzporednost in Vzporednik
Prav tako znan kot Vzporednica.