Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Aachen, Alemanija, Alzacija, Arleško kraljestvo, Švabska vojvodina, Basel, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Cerkev sv. Jurija, Reichenau, Frankovska, Frankovski jezik, Frankovsko cesarstvo, Fuldski letopisi, Grofija Holandija, Hamaland, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik III. Bavarski, Južna Holandija, Karel III. Debeli, Karlman Bavarski, Köln, Kneževina Ogrska, Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Kunigunda Švabska, Limburg (Nizozemska), Ludvik Mlajši, Ludvik Nemški, Ludvik Otrok, Mejna grofija Avstrija, Mersenski sporazum, Oton I. Veliki, Oton I. Zutphenski, Oton II., Oton III., Otoni, Palatinski grof, Panonska marka, Plemenska vojvodina Saška, Porenje, Pribina, Rastislav Moravski, Ribmonski sporazum, Rodbina Welf, Rudolfini, Samostan Reichenau, Seznam frankovskih kraljev, Slovaška, Srednja Evropa, ..., Svetopolk I. Moravski, Teofana, Vojvodina Brabant, Zgornja Švabska, 23. december, 881, 918. Razširi indeks (7 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Aachen · Poglej več »
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Alemanija · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Alzacija · Poglej več »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Arleško kraljestvo · Poglej več »
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Švabska vojvodina · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Basel · Poglej več »
Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz · Poglej več »
Cerkev sv. Jurija, Reichenau
Cerkev sv.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Cerkev sv. Jurija, Reichenau · Poglej več »
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Frankovska · Poglej več »
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Frankovski jezik · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV. leta 900.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Fuldski letopisi · Poglej več »
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Grofija Holandija · Poglej več »
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Hamaland · Poglej več »
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Henrik I. Bavarski · Poglej več »
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Henrik I. Nemški · Poglej več »
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Henrik II. Sveti · Poglej več »
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Henrik III. Bavarski · Poglej več »
Južna Holandija
Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Južna Holandija · Poglej več »
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Karel III. Debeli · Poglej več »
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Karlman Bavarski · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Köln · Poglej več »
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Kneževina Ogrska · Poglej več »
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Konrad I. Nemški · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Kunigunda Švabska
Kunigunda Švabska iz plemiške rodbine Ahalolfingov je bila po poroki z mejnim grofom Luitpoldom do leta 907 bavarska mejna grofica in po poroki s kraljem Konradom I. od leta 913 do 918 kraljica Frankov, * okoli 878, † 7.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Kunigunda Švabska · Poglej več »
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Limburg (Nizozemska) · Poglej več »
Ludvik Mlajši
Ludvik Mlajši, včasih tudi Ludvik Saški, ali Ludvik III., je bil drugi najstarejši sin Ludvika Nemškega in Heme Atdorfske, *830/835, † 20. januar 882.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Ludvik Mlajši · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Ludvik Nemški · Poglej več »
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Ludvik Otrok · Poglej več »
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Mejna grofija Avstrija · Poglej več »
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Mersenski sporazum · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Oton I. Veliki · Poglej več »
Oton I. Zutphenski
Oton Hamerštajnski, (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof nemških ozemelj Wetterau in Engersgouw.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Oton I. Zutphenski · Poglej več »
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Oton II. · Poglej več »
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Oton III. · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Otoni · Poglej več »
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Palatinski grof · Poglej več »
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Panonska marka · Poglej več »
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Plemenska vojvodina Saška · Poglej več »
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Porenje · Poglej več »
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Pribina · Poglej več »
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Rastislav Moravski · Poglej več »
Ribmonski sporazum
Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Ribmonski sporazum · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Rodbina Welf · Poglej več »
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Rudolfini · Poglej več »
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Samostan Reichenau · Poglej več »
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Seznam frankovskih kraljev · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Slovaška · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Srednja Evropa · Poglej več »
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Svetopolk I. Moravski · Poglej več »
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Teofana · Poglej več »
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Vojvodina Brabant · Poglej več »
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in Zgornja Švabska · Poglej več »
23. december
23.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in 23. december · Poglej več »
881
881 (DCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in 881 · Poglej več »
918
918 (CMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vzhodnofrankovska država in 918 · Poglej več »
