Kazalo
49 odnosi: Albanska epska poezija, Andrej Fekonja, Đuro Daničić, Šabac, Beograd, Brata Grimm, Carinska služba, Dimitrij Tirol, Divna Veković, Dositej Obradović, Fran Levstik, France Prešeren, František Ladislav Čelakovský, Grad Rozafa, Hasanaginica, Jernej Kopitar, Josip Pančić, Karadžić, Kraljevič Marko, Ljudsko pesništvo, Martinović, Musa Kesedžija, Narodna knjižnica Srbije, Novi Sad, Panslavizem, Prečrkovanje cirilice, Samostan Morača, Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina, Seznam srbskih jezikoslovcev, Seznam srbskih pisateljev, Slovenska abecedna vojna, Smail-aga Čengić, Staroverstvo, Svetozar Marković, Tršić, Srbija, Trdnjava Ram, Vir, Domžale, Vuk, Њ, Џ, Ј, Ђ, Љ, Ћ, Й, 24. marec, 26. oktober, 6. november, 7. februar.
Albanska epska poezija
Albanska epska poezija je oblika epske poezije, ki jo je ustvarilo albansko ljudstvo.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Albanska epska poezija
Andrej Fekonja
Andrej Fekonja, slovenski rimskokatoliški duhovnik in literarni zgodovinar, * 30. november 1851, Negova, † 17. oktober 1920, Šoštanj.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Andrej Fekonja
Đuro Daničić
Đuro Daničić (rojen Đurđe Popović), srbsko-hrvaški filolog, prevajalec, jezikoslovec in zgodovinar, * 4. april 1825, Novi Sad, Srbija, † 17. november 1882, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Đuro Daničić
Šabac
Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Šabac
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Beograd
Brata Grimm
Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl (* 4. januar 1785, Hanau, † 20. september 1863, Berlin) in Wilhelm Karl Grimm (* 24. februar 1786, Hanau, † 16. december 1859, Berlin) sta znana kot jezikoslovca in zbiratelja pravljic (Grimmove pravljice).
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Brata Grimm
Carinska služba
češke mobilne carinske ekipe Carina ali carinska služba je represivna uradniška organizacija, ki se tradicionalno ukvarja s carinskim nadzorom nad uvozom in izvozom carinskega blaga ter pobiranjem davščine, ki se opira na prehod carinskega blaga preko meje, in ki se prav tako imenuje carina.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Carinska služba
Dimitrij Tirol
Dimitrij Tirol (srbsko: Димитрије П. Тирол) *30.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Dimitrij Tirol
Divna Veković
Divna Veković, črnogorska zdravnica, * 1886, Lužac (Лужац), Kneževina Črna gora, † 1944, Zidani Most.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Divna Veković
Dositej Obradović
Dimitrij »Dositej« Obradović (pronounced;srbski avtor, filozof, jezikoslovec, potovalec, poliglot in prvi srbski minister za izobraževanje, *17.februarja 1739–1742 (leto rojstva ni popolnoma gotovo), † 7. april 1811 V času Srbske revolucije je prepoznan kot vpliven člen srbske narodne in kulturne preroditve.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Dositej Obradović
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Fran Levstik
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in France Prešeren
František Ladislav Čelakovský
František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, jezikoslovec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni (pre)buditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in František Ladislav Čelakovský
Grad Rozafa
Grad Rozafa (albansko Kalaja e Rozafës), znan tudi kot Skadrski grad (albansko Kalaja e Shkodrës) je grad v bližini mesta Skader v severozahodni Albaniji.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Grad Rozafa
Hasanaginica
Hasanaginica tudi Asanaginica, (prvič objavljena kot Žalostna pesem plemenite žene Hasan Age) je južnoslovanska ljudska balada, nastala v obdobju 1646–49 na Imotskem, ki je takrat je bil del Bosanskega pašaluka Osmanskega cesarstva.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Hasanaginica
Jernej Kopitar
link.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Jernej Kopitar
Josip Pančić
Josip Pančić, srbski zdravnik in botanik,, * 17. april 1814, Ugrini pri Bribirju, † 8. marec 1888, Beograd.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Josip Pančić
Karadžić
Karadžić je priimek, ki ga je nosilo več znanih oseb.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Karadžić
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Kraljevič Marko
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Ljudsko pesništvo
Martinović
Martinović je priimek več oseb.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Martinović
Musa Kesedžija
Vladislav Titelbah (1900): ''Kraljevič Marko in Musa Kesedžija''; Musa je na levi Musa Kesedžija (srbsko Муса Кесеџија, bolgarsko Муса Кеседжия), znan tudi kot Musa Ropar, Musa Izobčenec, Musa Razbojnik in Musa Glavosek je priljubljen legendarni junak v srbskem ljudskem pesništvu in bolgarski in makedonski folklori.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Musa Kesedžija
Narodna knjižnica Srbije
cali_2020 beograjska mestna knjižnica. Narodna knjižnica Narodna knjižnica Srbije (kratica NBS) je narodna knjižnica Srbije s sedežem v Beogradu.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Narodna knjižnica Srbije
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Novi Sad
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Panslavizem
Prečrkovanje cirilice
Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Prečrkovanje cirilice
Samostan Morača
Samostan Morača (srbsko Манастир Морача, Manastir Morača) je samostan Srbske pravoslavne cerkve v dolini reče Morače v Kolašinu v osrednji Črni gori.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Samostan Morača
Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina
Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina
Seznam srbskih jezikoslovcev
Seznam srbskih jezikoslovcev.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Seznam srbskih jezikoslovcev
Seznam srbskih pisateljev
Seznam srbskih pisateljev.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Seznam srbskih pisateljev
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Slovenska abecedna vojna
Smail-aga Čengić
Smail-aga Čengić je bil osmanski bosanski aga in general osmanske armade, * 1780, † 23. september 1840.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Smail-aga Čengić
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Staroverstvo
Svetozar Marković
Svetozar Marković, srbski publicist, novinar, politični aktivist, literarni kritik, socialist, materialistični in socialistični filozof, revolucionar, * 21. september 1846, Zaječar, Kneževina Srbija (sedaj Srbija), † 26. februar 1875, Trst, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Svetozar Marković
Tršić, Srbija
Tršić (izvirno Тршић) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Loznica; slednje pa je del Mačvanskega upravnega okraja.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Tršić, Srbija
Trdnjava Ram
Trdnjava Ram (srbsko Тврђава Рам / Tvrđava Ram) je utrdba iz 15.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Trdnjava Ram
Vir, Domžale
Vir (tudi ''Vir pri Domžalah'') je naselje v Občini Domžale z okoli 3.500 prebivalci in je satelitsko naselje Domžal; nahaja se ob Zeleni osi Kamniške Bistice.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Vir, Domžale
Vuk
Vuk je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Vuk
Њ
Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Њ
Џ
Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Џ
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Ј
Ђ
Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Ђ
Љ
Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Љ
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Ћ
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in Й
24. marec
24.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in 24. marec
26. oktober
26.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in 26. oktober
6. november
6.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in 6. november
7. februar
7.
Poglej Vuk Stefanović Karadžić in 7. februar
Prav tako znan kot Vuk Karadžić, Vuk Karađić, Вук Стефановић Караџић, Вук Караџић.