Kazalo
141 odnosi: Abelov binomski izrek, Aksiom, Aritmetična funkcija, Aritmetika, Arnold Schönberg, Aryabhata I., Atomska teža, August Ferdinand Möbius, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Baselski problem, Bézierova krivulja, Bernoullijevo število, Binomski koeficient, Brahmaguptova enakost, Cahenova konstanta, Catalanova konstanta, Cauchyjev produkt, Celi del, Celo število, Daljica, Diofant, E (matematična konstanta), Egipčanski ulomek, Električni krog, Elipsa, Enotski ulomek, Erdős-Borweinova konstanta, Ernesto Cesàro, Euler-Maclaurinova formula, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Evklid-Eulerjev izrek, Faktorizacija, Feynmanov diagram, Gaussov problem o krogu, Geometrična vrsta, Goldbachova domneva, Gorišče, Grandijeva vrsta, Harshadovo število, Henry John Stephen Smith, Izrek o vrtilni količini, Joseph-Louis de Lagrange, Kaprekarjevo število, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kirchhoffova zakona, Kompleksna ravnina, Konjugirano transponirana matrika, Križanka vsot, Kvadratno število, ... Razširi indeks (91 več) »
Abelov binomski izrek
Abelov binomski izrek, ki je poimenovan po Nielsu Henriku Abelu, je matematična identiteta, ki vključuje vsote binomskih koeficientov.
Poglej Vsota in Abelov binomski izrek
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Vsota in Aksiom
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Vsota in Aritmetična funkcija
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Vsota in Aritmetika
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Poglej Vsota in Arnold Schönberg
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Vsota in Aryabhata I.
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Vsota in Atomska teža
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Vsota in August Ferdinand Möbius
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Poglej Vsota in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Vsota in Baselski problem
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Vsota in Bézierova krivulja
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Vsota in Bernoullijevo število
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Vsota in Binomski koeficient
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Poglej Vsota in Brahmaguptova enakost
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Vsota in Cahenova konstanta
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Vsota in Catalanova konstanta
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Poglej Vsota in Cauchyjev produkt
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Vsota in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Vsota in Celo število
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Vsota in Daljica
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Vsota in Diofant
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Vsota in E (matematična konstanta)
Egipčanski ulomek
Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.
Poglej Vsota in Egipčanski ulomek
Električni krog
Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Poglej Vsota in Električni krog
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Vsota in Elipsa
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Vsota in Enotski ulomek
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Vsota in Erdős-Borweinova konstanta
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
Poglej Vsota in Ernesto Cesàro
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Poglej Vsota in Euler-Maclaurinova formula
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Vsota in Eulerjeva enačba
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Poglej Vsota in Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Vsota in Evklid-Eulerjev izrek
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Poglej Vsota in Faktorizacija
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Vsota in Feynmanov diagram
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Vsota in Gaussov problem o krogu
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Vsota in Geometrična vrsta
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Vsota in Goldbachova domneva
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Vsota in Gorišče
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Vsota in Grandijeva vrsta
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej Vsota in Harshadovo število
Henry John Stephen Smith
Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.
Poglej Vsota in Henry John Stephen Smith
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Vsota in Izrek o vrtilni količini
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Vsota in Joseph-Louis de Lagrange
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Poglej Vsota in Kaprekarjevo število
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Vsota in Kepler-Bouwkampova konstanta
Kirchhoffova zakona
Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).
Poglej Vsota in Kirchhoffova zakona
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Vsota in Kompleksna ravnina
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Vsota in Konjugirano transponirana matrika
Križanka vsot
Lažja ''križanka vsot'' Križanka vsot (tudi kakuro) je vrsta logične uganke.
Poglej Vsota in Križanka vsot
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Vsota in Kvadratno število
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Vsota in Lambertova vrsta
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Vsota in Landauovi problemi
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Vsota in Laplaceov operator
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Vsota in Legendrova domneva
Lev Genrihovič Šnireljman
Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Vsota in Lev Genrihovič Šnireljman
Magična konstanta
Mágična konstánta ali tudi mágična vsôta magičnega kvadrata je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu in (glavni) diagonali magičnega kvadrata.
Poglej Vsota in Magična konstanta
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Poglej Vsota in Magični kvadrat
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Poglej Vsota in Matematični izraz
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Vsota in Möbiusova funkcija
Med dvema stoloma
Med dvema stoloma je roman Josipa Jurčiča.
Poglej Vsota in Med dvema stoloma
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Vsota in Mera (matematika)
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Vsota in Mersennovo število
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Vsota in Mertensova funkcija
Navidezno popolno število
Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.
Poglej Vsota in Navidezno popolno število
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej Vsota in Nedotakljivo število
Neskončna aritmetična vrsta
Neskončna aritmetična vrsta je v matematiki neskončna vrsta, katere členi tvorijo aritmetično zaporedje.
Poglej Vsota in Neskončna aritmetična vrsta
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.
Poglej Vsota in Nezadostno število
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Vsota in Niels Henrik Abel
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Poglej Vsota in Obilno število
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Vsota in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Vsota in Obseg
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Poglej Vsota in Particija (teorija števil)
Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.
Poglej Vsota in Perronova enačba
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Vsota in Pietro Mengoli
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Poglej Vsota in Pitagorejsko praštevilo
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Vsota in Popolno število
Površina (razločitev)
Površína označuje enega od naslednjih pojmov.
Poglej Vsota in Površina (razločitev)
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Vsota in Praštevilski dvojček
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Vsota in Praštevilski izrek
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Vsota in Primoriela
Problem števila zrn na šahovnici
Problem števila zrn na šahovnici je v razvedrilni matematiki problem v obliki besednega problema: V problemu se poleg riževih pojavljajo lahko tudi pšenična zrna.
Poglej Vsota in Problem števila zrn na šahovnici
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Vsota in Ptolemajev izrek
Razčlenjevanje
Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.
Poglej Vsota in Razčlenjevanje
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Poglej Vsota in Rezultanta
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Vsota in Riemannova funkcija zeta
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Poglej Vsota in Roger Apéry
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Vsota in Samoštevilo
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Vsota in Seštevanje
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Vsota in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vsota in Seznam matematičnih vsebin
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Vsota in Skalarni produkt
Skoraj popolno število
Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).
Poglej Vsota in Skoraj popolno število
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Poglej Vsota in Smithovo število
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Poglej Vsota in Størmerjevo število
Tabela prafaktorjev števil
Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.
Poglej Vsota in Tabela prafaktorjev števil
Tabit Ibrahim
Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.
Poglej Vsota in Tabit Ibrahim
Tangensni izrek
Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.
Poglej Vsota in Tangensni izrek
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Vsota in Teorija števil
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej Vsota in Trikotniško število
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Vsota in Ubežna hitrost
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej Vsota in Ulamovo število
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Poglej Vsota in Veselo število
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Vsota in Vrsta (matematika)
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Vsota in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Poglej Vsota in 1 + 2 + 3 + 4 + ···
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Vsota in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Poglej Vsota in 120 (število)
125 (število)
125 (stó pétindvájset) je naravno število, za katero velja 125.
Poglej Vsota in 125 (število)
129 (število)
129 (stó devétindvájset) je naravno število, za katero velja 129.
Poglej Vsota in 129 (število)
130 (število)
130 (stó trídeset) je naravno število, za katero velja 130.
Poglej Vsota in 130 (število)
132 (število)
132 (stó dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 132.
Poglej Vsota in 132 (število)
14 (število)
14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.
Poglej Vsota in 14 (število)
140 (število)
140 (stó štírideset) je naravno število, za katero velja 140.
Poglej Vsota in 140 (število)
143 (število)
143 (stó tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 143.
Poglej Vsota in 143 (število)
145 (število)
145 (stó pétinštírideset) je naravno število, za katero velja 145.
Poglej Vsota in 145 (število)
152 (število)
152 (stó dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja 152.
Poglej Vsota in 152 (število)
161 (število)
161 (stó enainšéstdeset) je naravno število, za katero velja 161.
Poglej Vsota in 161 (število)
168 (število)
168 (stó oseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 168.
Poglej Vsota in 168 (število)
170 (število)
170 (stó sédemdeset) je naravno število, za katero velja 170.
Poglej Vsota in 170 (število)
1729 (število)
1729 (tísoč sédemsto devétindvájset) je naravno število, za katero velja 1729.
Poglej Vsota in 1729 (število)
174 (število)
174 (stó štiriinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 174.
Poglej Vsota in 174 (število)
185 (število)
185 (stó pétinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 185.
Poglej Vsota in 185 (število)
187 (število)
187 (stó sédeminósemdeset) je naravno število, za katerega velja 187.
Poglej Vsota in 187 (število)
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej Vsota in 19 (število)
200 (število)
200 (dvé stó) je naravno število, za katero velja 200.
Poglej Vsota in 200 (število)
30 (število)
30 (trídeset) je naravno število, za katero velja 30.
Poglej Vsota in 30 (število)
300 (število)
300 (trí stó) je naravno število, za katerega velja 300.
Poglej Vsota in 300 (število)
360 (število)
360 (trísto šéstdeset) je naravno število, za katero velja 360.
Poglej Vsota in 360 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Vsota in 37 (število)
38 (število)
38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.
Poglej Vsota in 38 (število)
39 (število)
39 (devétintrídeset) je naravno število, za katero velja 39.
Poglej Vsota in 39 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Vsota in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Vsota in 5 (število)
55 (število)
55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.
Poglej Vsota in 55 (število)
65 (število)
65 (pétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 65.
Poglej Vsota in 65 (število)
700 (število)
700 (sédem stó) je naravno število, za katero velja 700.
Poglej Vsota in 700 (število)
73 (število)
73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.
Poglej Vsota in 73 (število)
800 (število)
800 (ósem stó) je naravno število, za katerega velja 800.
Poglej Vsota in 800 (število)
85 (število)
85 (pétinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 85.
Poglej Vsota in 85 (število)
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Vsota in 9 (število)
91 (število)
91 (ênaindevétdeset) je naravno število, za katero velja 91.
Poglej Vsota in 91 (število)
Prav tako znan kot Seštevek, Suma.