Kazalo
73 odnosi: Akcija (fizika), Asteroidna luna, Žiroskop, Črna luknja, Bertrandov izrek, Bohrov model atoma, Bumerang, Centralna sila, Curiejeva temperatura, Ekliptika, Eksotični hadron, Elektromagnetno valovanje, Elektronski magnetni moment, Elektronski nevtrino, Emmy Noether, Fizika, Geodetična precesija, George Lake, Gibalna količina, Informacijski paradoks črnih lukenj, Invariantnost, Izpeljana enota SI, Izrek o vrtilni količini, Jedrska magnetna resonanca, Klasična mehanika, Konstanta fine strukture, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvazar, Ladijski vijak, Louis Poinsot, Luna, Lunin mesec, Machovsko načelo, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Meander, Mehanika, Mezon, Načelo nedoločenosti, Naseljivi planet, Navor, Nevtrino, Ohranitveni zakon, Osončje, Otto Struve, Paulijeva matrika, Paulijevo izključitveno načelo, Planckova konstanta, Plutonovi naravni sateliti, ... Razširi indeks (23 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Vrtilna količina in Akcija (fizika)
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Poglej Vrtilna količina in Asteroidna luna
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Vrtilna količina in Žiroskop
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Vrtilna količina in Črna luknja
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Vrtilna količina in Bertrandov izrek
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Vrtilna količina in Bohrov model atoma
Bumerang
Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.
Poglej Vrtilna količina in Bumerang
Centralna sila
Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.
Poglej Vrtilna količina in Centralna sila
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Vrtilna količina in Curiejeva temperatura
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Vrtilna količina in Ekliptika
Eksotični hadron
vrtilno količino L. Eksotični mezoni niso tako zgrajeni. Eksotični hadron je podatomski delec, ki ga sestavljajo kvarki (verjetno tudi gluoni).
Poglej Vrtilna količina in Eksotični hadron
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Vrtilna količina in Elektromagnetno valovanje
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Vrtilna količina in Elektronski magnetni moment
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Vrtilna količina in Elektronski nevtrino
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Vrtilna količina in Emmy Noether
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Vrtilna količina in Fizika
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Vrtilna količina in Geodetična precesija
George Lake
George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.
Poglej Vrtilna količina in George Lake
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Vrtilna količina in Gibalna količina
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Vrtilna količina in Informacijski paradoks črnih lukenj
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Poglej Vrtilna količina in Invariantnost
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Vrtilna količina in Izpeljana enota SI
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Vrtilna količina in Izrek o vrtilni količini
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Vrtilna količina in Jedrska magnetna resonanca
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Vrtilna količina in Klasična mehanika
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Vrtilna količina in Konstanta fine strukture
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Vrtilna količina in Kvantna mehanika
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Vrtilna količina in Kvantno število
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Vrtilna količina in Kvazar
Ladijski vijak
Vijaki ''Olympica'' so bili identični vijakom ''Titanica'', z izjemo srednjega vijaka, ki je bil na ''Titanicu'' trilistni Ladijski vijak ali propeler je najpogostejši sodobni ladijski pogonski sistem, pa tudi strukturna osnova drugih vrst propelerjev.
Poglej Vrtilna količina in Ladijski vijak
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Vrtilna količina in Louis Poinsot
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Vrtilna količina in Luna
Lunin mesec
Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).
Poglej Vrtilna količina in Lunin mesec
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Vrtilna količina in Machovsko načelo
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Vrtilna količina in Magnetni moment
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Vrtilna količina in Magnetno kvantno število
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Poglej Vrtilna količina in Meander
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Vrtilna količina in Mehanika
Mezon
nonet. JP.
Poglej Vrtilna količina in Mezon
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Vrtilna količina in Načelo nedoločenosti
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Vrtilna količina in Naseljivi planet
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Vrtilna količina in Navor
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Vrtilna količina in Nevtrino
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Vrtilna količina in Ohranitveni zakon
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Vrtilna količina in Osončje
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Vrtilna količina in Otto Struve
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Vrtilna količina in Paulijeva matrika
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Vrtilna količina in Paulijevo izključitveno načelo
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Vrtilna količina in Planckova konstanta
Plutonovi naravni sateliti
Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.
Poglej Vrtilna količina in Plutonovi naravni sateliti
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Vrtilna količina in Precesija
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Vrtilna količina in Precesija enakonočij
Psevdovektor
publisher.
Poglej Vrtilna količina in Psevdovektor
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Vrtilna količina in Pulzar
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Vrtilna količina in Ramanovo sipanje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vrtilna količina in Seznam fizikalnih vsebin
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Poglej Vrtilna količina in Simetrija T
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Vrtilna količina in Sistem geometriziranih enot
Skupna vrtilna količina
Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.
Poglej Vrtilna količina in Skupna vrtilna količina
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Vrtilna količina in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Vrtilna količina in Spin
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Vrtilna količina in Spinsko kvantno število
Sunek navora
Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.
Poglej Vrtilna količina in Sunek navora
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Vrtilna količina in Tirno kvantno število
Tullio Regge
Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.
Poglej Vrtilna količina in Tullio Regge
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Vrtilna količina in Uvod v kvantno mehaniko
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Vrtilna količina in Vektor (matematika)
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Vrtilna količina in Vesolje
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Vrtilna količina in Vodik
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Vrtilna količina in Vrtenje
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Vrtilna količina in Vrtilna doba
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Vrtilna količina in Zeemanov pojav
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Vrtilna količina in Zvezda